KRŠENJE PRAVIC

Maraton pisanja apelov »Pišem za pravice«

Novembra in decembra je v Sloveniji in po svetu vnovič potekal maraton pisanja apelov »Pišem za pravice«. V okviru projekta, ki ga organizira Amnesty International, so ljudje po vsem svetu pisali apele ali podpisovali peticije za ljudi, ki jim oblasti kršijo pravice.

Foto: delavnica pisanja apelov v Dijaškem domu Portorož, avtor: Nataša Fajon

»Pisanje apelov in podpisovanje peticij, namenjenih oblastem, samo po sebi ni nič posebnega – to je eno naših osnovnih orodij, s katerim povsem običajni ljudje skupaj z nami izboljšujejo svet. V okviru projekta Pišem za pravice pa izberemo okoli 10 ljudi ali skupnosti, za katere skoncentrirano in vsi skupaj organiziramo aktivnosti po celem svetu,« je pojasnila Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenije.

Prvotno je dogodek potekal le na dan človekovih pravic, 10. decembra, v zadnjih letih pa so ga razširili na nekaj tednov konec leta. Njegov cilj je zbrati čim več apelov in podpisov pod peticije, ki pomenijo močan pritisk na vlade, katerim so namenjeni. Lani so tako po vsem svetu zbrali 4,5 milijona apelov, podpisov ter solidarnostnih sporočil, od tega so jih v Sloveniji prispevali 17.000.

V okviru Pišem za pravice smo lahko ljudem v nevarnosti pomagali na dva načina. Apeli in peticije ustvarjajo pritisk na oblasti neke države. Letos smo se recimo zavzemali za okoljskega aktivista Clovisa Razafimalalo z Madagaskarja pri njegovem trudu za zaščito dragocenih dreves palisandra, ki jim grozi izumrtje. Pri tem je Clovis trn v peti skorumpiranim mrežam tihotapcev, oblasti pa si zatiskajo oči in so ga na podlagi lažnih obtožb celo pogojno obsodile. Apel je namenjen oblastem, naj ga nehajo preganjati zaradi njegovega dela in ga zaščitijo.
Projekt Pišem za pravice pomeni tudi prošnjo sodelujočim, naj ljudem, za katere pišejo, pošljejo spodbudno sporočilo in izraz solidarnosti.

»Vedno znova nam prejemniki povedo, kako zelo veliko jim je to pomenilo – ko z vsega sveta pridejo do njih prijazna voščila, risbice, pisma, posnetki ljudi, ki jim s tem sporočajo, da niso sami. S tem res zažari žarek upanja zanje. To lepo ponazori ganjenost Edwarda Snowdna, za katerega smo pisali na lanskem Pišem za pravice, ki se je za prejeta sporočila zahvalil v video posnetku,« je o odzivih prejemnikov sporočil dejala Nagličeva.

Apele lahko piše in peticije podpisuje vsakdo! Apeli so preprosto pismo, v katerem ljudje napišejo, kaj jih skrbi ter kaj naj vlada naredi. V Sloveniji jih večinoma pišejo mladi na osnovnih in srednjih šolah, ki sodelujejo v projektu. Letos je sodelovalo 53 šol. A tudi tisti, ki ne želijo pisati pisem ali pa zanje nimajo časa, so lahko sodelovali tako, da so na spletni strani Amnesty International za vsakega od izbranih ljudi podpisali spletne peticije.

»Sodelujočim šolam pošljemo še celo vrsto gradiv, ki jim pomagajo pri organizaciji pisanja, od video posnetkov preko plakatov do osnovnih vprašanj in odgovorov. Večinoma apele in peticije pošljejo nam, mi pa jih potem zberemo v ogromno malho sporočil z vsega sveta, ki jih potem skupaj predamo oblastem oz. prejemnikom solidarnostnih sporočil,« je sodelovanje šol opisala Metka Naglič.

Letošnji izbranci, za katere so pisali po vsem svetu, so poleg že omenjenega Clovisa z Madagaskarja še staroselsko gibanje Milpah iz Hondurasa, ki tvegajo življenja, da bi zaščitili svojo zemljo, ter Ni Yulan s Kitajske, ki se bori proti prisilnim izselitvam ljudi zaradi dobičkonosnih gradbenih projektov in zaradi tega doživlja nadlegovanje in napade, med drugim so jo vrgli na cesto in pretepli tako hudo, da je pristala na invalidskem vozičku.

Pisma in podpise se je zbiralo tudi za Shackelio Jackson z Jamajke, ki je tarča nadlegovanja, ker se trudi za pošteno preiskavo uboja brata, ubitega s strani policije, pravico se je zahtevalo za Xulhaz Mannan iz Bangladeša, umorjenega z mačeto, ker je branil pravice istospolno usmerjenih, a ubijalci, ki bi jih lahko izsledili, so še vedno na prostosti.

Foto: delavnica pisanja apelov v Dijaškem domu Portorož, avtor: Nataša Fajon

Pomoč potrebuje tudi Mahadin iz Čada, ki mu zaradi do oblasti kritične objave na Facebooku grozi dosmrtna ječa, Hanan Badr el-Din iz Egipta, ki prav tako doživlja preganjanje, ker si prizadeva poiskati svojega izginulega moža, aktivista Farid al-Atrash in Issa Amro iz Izraela, ki sta si zaradi protestiranja proti vojnim zločinom nakopala sojenje, in Sakris Kupila s Finske, ki želi pravno spremeniti spol, a mu država to otežuje s krivičnimi pogoji.
»V Turčijo smo pisali kar za naše kolege iz organizacije – žal tako proti predsedniku kot tudi direktorici turške Amnesty ter še desetim drugim zagovornikom človekovih pravic poteka sojenje, kjer jim zaradi njihovega dela za človekove pravice po krivici sodijo zaradi povsem izmišljenih in absurdnih terorističnih obtožb,« so se v slovenski organizaciji zavzeli za turške kolege.

Zelo pomemben dosežek minulih akcij sta zagotovo upanje in občutek solidarnosti, ki so ju dobili napadeni, krivično obravnavani in zlorabljeni ljudje.

»A to ni vse – ne pretvarjamo se, da prav vsaka vlada, ki je tarča našega pritiska, takoj spremeni svoje ravnanje. Velikokrat pa se to vendar zgodi! Lani smo med drugim pisali za žvižgačko Chelsea Manning, ki je maja letos lahko končno odkorakala na svobodo, potem ko je nekdanji ameriški predsednik Obama skrajšal njeno zaporno kazen. Zanjo se je zavzelo več kot četrt milijona ljudi – in zagotovo je tudi to prispevalo k taki odločitvi,« je o uspehih akcije dejala Nagličeva.

Iz Peruja pa je prišla odlična novica, da so ovrgli kazenske obtožbe zoper Maximo Acuño, kmetovalko, ki se bori proti enemu največjih rudnikov zlata na svetu.

V projektu so sodelovale tudi šole na obali, zaradi velikega zanimanja in pozitivnega odziva nanj pa so v portoroškem dijaškem domu delavnico pisanja apelov pripravili celo izven pouka. Na njej je sodelovalo kar nekaj fantov in deklet, ki so poleg podpisov in apelov prispevali še iz papirja izdelane ptičke. Slednje je predlagala mentorica Lorena Štemberger v želji, da bi narisali nasmeh na obrazu kitajske aktivistke Ni Yulan.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite

Vsi smo odgovorni za odkrivanje spolnih napadov na otroke