INTERVJU

Mara Cotič: »Če želimo biti cenjeni, moramo biti ponosni nase«

Prof. dr. Mara Cotič je od leta 2009 dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V osnovi je profesorica za didaktiko matematike in elementarno matematiko in edina redna profesorica s tega področja v Sloveniji. Kot raziskovalka na svojem področju razvija nove sodobne modele poučevanja in učenja. V času njenega dekanovanja  je univerza dobila tudi prve doktorje znanosti edukacijskih ved. Ob tednu Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem sva se pogovarjali o študiju pedagogov, fakulteti in njenih dejavnostih in novih izzivih pedagoškega poklica.

Pedagoška fakulteta v Kopru se lahko pohvali z visokim vpisom. Čemu pripisujete tolikšno zanimanje za ta študij?

Pomembne so predvsem tri stvari: tradicija, sodobni programi in odlični odnosi med študenti in zaposlenimi, saj so ravno človeški odnosi temelj vsakega dela, pedagoškega pa še posebej.

Naše korenine segajo v leto 1974, ko je bil ustanovljen dislocirani oddelek Pedagoške akademije iz Ljubljane. Študijske programe od takrat posodabljamo in se prilagajamo potrebam okolja. Čeprav je izobraževanje pedagoških delavcev regulirano in mora biti v svojem temeljnem konceptu priprave in vseživljenjskega profesionalnega razvoja učitelja poenoteno za vso Slovenijo, smo s primerno mero izbirnosti postali prepoznavna in pomembna pedagoška fakulteta v slovenskem prostoru. V okvir izobraževanja pedagoških delavcev smo umestili nova predmetna področja, kot so retorika, komunikacija, igra, vodenje in organiziranje šolskega življenja, zgodnje učenje angleščine in italijanščine … Vse študijske programe prve stopnje nadgrajujemo z magistrskim in doktorskim študijem; pred dvema letoma smo razpisali tudi magistrski študij Socialna pedagogika, ki v trenutku hudih človeških stisk v vzgojno-izobraževalnem kontekstu razvija nove modele družbene občutljivosti ter odgovornosti. Tudi na področju umetnosti snujemo nov program, in sicer študij vizualne umetnosti.

Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše pri izobraževanju študentov, ki bodo nekoč sami izobraževali?

Pomembno je, da programi, ki jih izvajamo, pri študentih razvijajo vse potrebne kompetence za bodoči poklic: strokovne, psihološko-pedagoške, didaktične, socialne, družbeno-kritične in mnoge druge. Bodoči široko izobraženi intelektualci bodo pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela sposobni enakovredno upoštevati otrokovo čustveno in spoznavno dojemljivost ter strokovno podlago različnih predmetnih področij.

Pedagoški proces se v današnjem času srečuje z velikimi izzivi. Se strinjate? Kateri so po vašem mnenju tisti najtežji?

Učitelji se pri svojem delu srečujejo z različnimi izzivi, ki se navezujejo na vrednotenje poklica, profesionalni razvoj in usposabljanje ter na metode in tehnike poučevanja. Poleg tega je za populacijo današnjih otrok v vrtcu in šoli značilno, da je vanju vključenih čedalje več otrok, ki jim je slovenščina drugi ali tuj jezik, povečalo se je število otrok s posebnimi potrebami, pa tudi takih s pomanjkljivo pozornostjo. Prav zato terjajo profesionalne kompetence vzgojiteljev in učiteljev osvežitev in prilagojeno usposabljanje, lahko bi rekli, da se vloga teh poklicev celovito spreminja.

Pogovarjava se ravno v času 15., torej že tradicionalnega tedna Pedagoške fakultete v Kopru, ko ustanova svoja vrata odpre strokovni in lokalni javnosti. Zakaj je po vašem mnenju dobro, da se fakulteta vključuje v lokalno okolje?

Naša fakulteta se ne razvija samo na izobraževalnem področju, ampak tudi na raziskovalnem, založniškem, mednarodnem, umetniškem in obštudijskem. Tako študenti kot zaposleni so pri svojem delu zelo kreativni in ustvarjalni, kar želijo pokazati in deliti z javnostjo in tako obogatiti kulturni prostor. Pred 15. leti, ko je bila ustanovljena Univerza na Primorskem, smo v okviru Tedna fakultete organizirali le podelitev diplomskih listin in nekaj predstav za otroke. Danes se lahko pohvalimo z izjemno pestrim programom, pri izvedbi dogodkov pa z nami sodelujejo lokalno okolje in številne institucije: Libris Koper, PiNA, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Društvo prijateljev mladine, Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Center mladih Koper in druge. Prireditev ne organiziramo le v predavalnicah, ampak tudi izven njih, na različnih lokacijah po mestu, saj se tako lahko še bolj povežemo tudi s prebivalci.

Na kakšne načine Pedagoška fakulteta še sodeluje z lokalnim okoljem?

Poleg omenjenih dogodkov in izobraževanj, posodobitvenih programov, programov profesionalnega usposabljanja, ki se izvajajo v okviru Centra za vseživljenjsko učenje, fakulteta sledi potrebam šolskega in lokalnega okolja. Tako smo letos razpisali novi študijski smeri Razredni pouk in Predšolsko vzgojo za zavode z italijanskim učnim jezikom. Z njima želimo študij ponuditi italijanski skupnosti in študentom, ki k nam prihajajo iz zamejstva. Z lokalno skupnostjo sodelujemo tudi preko projektov. Trenutno najpomembnejši in največji je projekt Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), v okviru katerega s konzorcijskim partnerjem Vrtcem Koper organiziramo cikel umetniških dogodkov in strokovnih srečanj Živim umetnost. Fakulteta sodeluje še v enem pomembnem projektu, tj. Čezmejno upravljanje izobraževanja (EDUCA2), katerega cilj je krepitev čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja z razvijanjem enotnih didaktičnih orodij in izobraževalnih modelov. Izpostavila bi tudi projekt ustanovitve univerzitetnega vrtca, s katerim želimo zagotoviti kakovostno vzgojo in izobraževanje otrok študentov in zaposlenih na Univerzi na Primorskem ter drugih zainteresiranih. Načrtovan univerzitetni vrtec bi bil hkrati tudi prostor za implementacijo novih spoznanj o učenju in poučevanju v praksi.

V okviru Tedna UP PEF je vaša fakulteta letos gostila tudi mednarodni dogodek imenovan Pefijada, na katerem se tako zaposleni kot študenti družite s svojimi kolegi z drugih fakultet. Kako ocenjujete tovrstna srečanja?

Pefijado, športno srečanje pedagoških fakultet, je lani prvič organizirala Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani z namenom povezovanja pedagoških študentov in tudi zaposlenih. Z lansko zmago naših študentov je v Koper prišel prehodni pokal, ki so ga 25. aprila na plaži San Simon v Izoli predali letošnjim zmagovalcem. Dogodek je bil mednarodno obarvan, saj smo povabili še študente iz Pulja, z Reke, iz Užic in Zenice. Upamo, da bo dogodek postal tradicionalen in da se bomo še naprej povezovali ne samo na športnem, ampak tudi na kulturno-umetniškem področju. Vse tri slovenske pedagoške fakultete namreč organiziramo še PEFest, to je lutkovni maraton. Povezovanje poteka tudi med vodstvi, saj je študij na pedagoških fakultetah reguliran poklic in ga skupaj oblikujemo. Skupaj vplivamo na paradigme poučevanja in učenja v šolah in vrtcih ter posodabljamo študijske programe v skladu z medkulturnostjo, s socialnimi trendi in z zaposljivostjo.

V okviru fakultete deluje tudi Inštitut za edukacijske vede. S čim se (trenutno) ukvarja?

Inštitut za edukacijske vede deluje na področju raziskovanja in vodenja projektov. To študijsko leto je za nas izjemno, saj jih še nikoli nismo imeli toliko. Trenutno imamo osem projektov iz Evropskih strukturnih skladov s področja vzgoje in izobraževanja (matematika, naravoslovje, IKT, učbeniki, zgodnje poučevanje in učenje jezikov, umetnost, podjetnost v osnovnih in srednjih šolah). Poleg tega sodelujemo tudi v manjših projektih, v katerih so naši visokošolski učitelji in sodelavci prav tako uspešni, kar se odraža v številnih nagradah in priznanjih, ki jih prejmejo za svoje delo, kot so Nagrada Republike Slovenije na področju visokega šolstva, Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, priznanje Pedagoškega inštituta in Slovenskega društva raziskovalcev … V povezavi s temami, ki jih raziskujejo, vsako leto organiziramo znanstvene sestanke, okrogle mize in kongrese, s pomočjo katerih širimo in izmenjujemo znanja.

Konec maja ste v sodelovanju z Društvom Mediteran brez hendikepa iz Vatikana in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije in predsednika Republike Italije pripravili mednarodni kongres na temo socialne prepoznavnosti, pri kateri se osredotočate na osebe s posebnimi potrebami v dobi tehnologije. Kakšna je vloga inkluzivne pedagogike v današnjem času?

Od 23. do 26. maja 2018 je mednarodna organizacija Mediterraneo senza handicap v sodelovanju z našo fakulteto in Katoliško univerzo Sacro Cuore v Kopru organizirala VII. mednarodni kongres na temo Socialna prepoznavnost in odnos do oseb s posebnimi potrebami v dobi tehnologije. S kongresom želimo povezati Sredozemlje od Afrike od Evrope. Osnovni cilj kongresa je spodbujati in prispevati k izgrajevanju inkluzivnega okolja in polnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, ki si prizadeva za izboljšanje pogojev ter doseganje večje enakosti in pravičnosti za vse. Na kongresu, ki ga podpira tudi Mestna občina Koper, so svoje delo predstavili mednarodno priznani strokovnjaki, ki se na različne načine ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami. Menimo, da je ta tema zelo pomembna. Inkluzija poskuša delovati v smeri spreminjanja kulture vzgojno-izobraževalne ustanove, da je vsak otrok dobrodošel in sprejet. Po sprejetju takega otroka pa se vzgojitelji in učitelji pogosto čutijo nemočne, saj ne vedo, kako postopati. Ker so dodatno obremenjeni z vzgojno-izobraževalnim delom, za katerega pa niti niso strokovno usposobljeni, smo na fakulteti že pred leti razpisali študijski program Inkluzivna pedagogika, saj menimo, da je ta profil strokovnjakov v našem prostoru nujno potreben.

Poleg študijske in raziskovalne dejavnosti se vaša fakulteta v zadnjih letih usmerja tudi v druge dejavnosti, denimo umetniško in založniško. Kako to?

Na fakulteti smo v zadnjih letih dosegli stabilno in učinkovito delovanje na področju študijske dejavnosti, zato vse več pozornosti usmerjamo v nadaljnji razvoj in nadgradnjo drugih dejavnosti fakultete. Fakulteta se v zadnjem obdobju še posebej usmerja v razvoj umetniške dejavnosti. Tako je bil ustanovljen Center za umetnost in oblikovaje, študenti so ustanovili PEF teater, soorganiziramo PEFest. Spodbudno okolje in dobri medčloveški odnosi vplivajo tudi na povečano število izdaj monografij, prijav na projekte ter posledično kvalitetno in uspešno delovanje fakultete.

Nedavno je v javnost prišla novica, da na vašo fakulteto kot predavateljica prihaja nekdanja šefinja Protokola RS, Ksenija Benedetti. Kako ocenjujete tovrstno pridobitev?

Prihoda Ksenije Benedetti na našo fakulteto se zelo veselimo, saj za študijski proces predstavlja dodano vrednost. Dobili smo vodilno strokovnjakinjo na področju protokola, ki bo poučevala pri dveh predmetih s področja komunikacije. Poleg tega naša fakulteta v zadnjem obdobju nadgrajuje tržne dejavnosti, zato bomo prek Centra za vseživljenjsko učenje ponudili program Akademije za protokol, ki bo namenjen različnim ciljnim skupinam. Tako bomo prva fakulteta oziroma univerza, ki bomo imeli akademijo za to področje. V maju bomo objavili program, ki se bo pričel izvajati januarja prihodnje leto.

In še za konec. Kakšen je po vašem mnenju dober učitelj?

Kot je povedal Tone Pavček: dobri učitelji znajo v srcih otrok odkriti zvok, ki jim odpira tolmune skrivnosti in jim pokaže pravo pot. Če želimo biti cenjeni, moramo biti ponosni nase, na fakulteto, kjer smo diplomirali, na skupnost, v kateri delamo … Ne smemo se pustiti zmesti tistim, ki napačno vrednotijo delo učitelja ali vzgojitelja, kajti prav zaradi njunega dela je lahko jutrišnji svet boljši.

Eva Branc

Povezane vsebine:

»Tu se zbiramo tisti, ki smo odprti do novih znanj in spoznanj«

Raznovrstni dogodki Tedna Pedagoške fakultete v Kopru