LITERARNI FESTIVAL

Literarni festival Vilenica bo obiskal tudi Koper

Koper, 30. avgust 2018
Med 4. in 9. septembrom bo v različnih krajih po Sloveniji potekal 33. Mednarodni literarni festival Vilenica. V organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane bo festival gostoval v Celju, Hrastniku, Kočevju, Kopru, Lipici, Ljubljani, Lokvi, Sežani, Štanjelu in Trstu ter v jami Vilenica. V festivalskem tednu bodo predstavljeni najboljši avtorji in njihova literatura s področja Srednje Evrope pa tudi iz drugih držav Evrope in ostalega sveta. Na obali bomo festival gostili v torek, 4. septembra.

Kot so zapisali v uvodniku festivala letošnja tema festivala izpostavlja odnos subjekta do materialne realnosti ali drugače: Kaj pomeni biti oziroma delovati kot avtorica/avtor v začetku 21. stoletja? V novem stoletju, ko se avtorice in avtorji srečujejo z realnimi eksistenčnimi problemi, se vprašanje kdo piše, ne omejuje več le na lastno sobo pišoče(ga), temveč na širši družbeni kontekst, ki ga zaznamuje devalvacija kulture in umetnosti ter posledično ustvarjalkinega/ustvarjalčevega statusa.

Naslovni temi Vilenice Pisati in preživeti bo posvečena okrogla miza v Lipici, ki bo po oceni predsednice žirije Lidije Dimkovske zelo osebna, saj bo govorila o materialnem položaju avtorjev, o katerem jih ponavadi nihče ne vpraša. Soočila bo njihove pisateljske in tudi življenjske izkušnje o tem, v kakšnih materialnih pogojih živijo in se preživljajo v določenih delih Evrope.

“V današnjem svetu to sploh ni enostavno niti za navadnega človeka, kaj šele za človeka, ki je z glavo v oblakih, kot pravimo za pisatelje,” je dejala Lidija Dimkovska.

V ospredju pa bo po njenih besedah absolutna identiteta avtorjev: ali jo sploh imajo, kaj jih ločuje od drugih umetnikov in državljanov ter kaj se od njih pričakuje.

Z obravnavo razmerja med literaturo (ter umetnostjo sploh) in njenim družbenim kontekstom pa se bo ukvarjal 16. Mednarodni komparativistični kolokvij, ki ga Vilenica organizira v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim društvom za primerjalno književnost. Namen simpozija je problematizirati medsebojno interakcijo med literaturo in družbo, ki se kaže v njeni dvojni naravi; na eni strani književnost in umetnost sodelujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za ustvarjanje specifičnih pomenov – in specifičnih ideoloških narativov – ki jih želijo reproducirati v nekem družbenem kontekstu, so pojasnili organizatorji.

Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2018, nemški pisatelj bolgarskega rodu Ilija Trojanow. Temu za različnost odprtemu transkulturnemu pisatelju, ki je doma v več svetovih, podeljuje žirija Vilenice nagrado za izjemno kritično in pokončno držo, ki jo prepričljivo ubeseduje v dokumentarni literaturi, predvsem pa zelo poetično v esejih, romanih in pesmih.

Festival postavlja v središče tudi slovensko pisateljico Mojco Kumerdej, ki se s strastno zavzetostjo, eruditsko in izjemno artikulirano posveča nastanjanju svoje literature. Mojca Kumerdej bo večkrat nastopila na festivalskih dogodkih, festival pa spremlja tudi zbirka njenih kratkih zgodb Fragma, ki bo v angleškem prevodu Rawleyja Graua izšla pri ameriški založbi Dalkey Archive Press.

Poleg njiju bo festival gostil še vrsto literarnih ustvarjalcev in kulturnih posrednikov iz 16 držav sveta.

Festival Vilenica se bo na obali ustavil v torek, 4. septembra 2018, ob 19. uri, ko bosta v Atriju Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria gostovala slovenska avtorica v središču Mojca Kumerdej in dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica Ilija Trojanow. Z avtorjema se bo pogovarjala Irena Urbič.

Pogovor bo potekal v slovenskem jeziku s prevodom v angleški jezik. Tolmači Andreja Pobega Bizjak.

Ilija Trojanow se je rodil leta 1965 v Sofiji v Bolgariji. Leta 1971 je družina poiskala politično zatočišče v Nemčiji, že leto kasneje pa so se preselili v Kenijo, kjer je živel vse do leta 1984, ko se je vrnil v Nemčijo. Leta 1989 je v Münchnu ustanovil založbo Marino, specializirano za izdajanje afriške literature. V tem času je začel intenzivno potovati, najprej po Afriki, nato po Aziji, predvsem Indiji, ter se v iskanju lastnih korenin vrnil tudi v Bolgarijo. Potuje še danes in tudi na poti ves čas piše tako leposlovje kot reportaže in eseje. Izdal je 17 knjig in zanje prejel več nagrad.

Foto: Ilija Trojanow, osebni arhiv

Foto: Mojca Kumerdej, avtor: Jože Suhadolnik

Mojca Kumerdej se je rodila leta 1964 v Ljubljani, kjer je doštudirala filozofijo in sociologijo kulture. Poleg pisanja literature kot publicistka in umetnostna kritičarka spremlja sodobni ples, gledališče, performans in intermedijsko umetnost. Avtorica, ki velja za eno najvidnejših peres slovenske literarne postmoderne, je svojo pisateljsko pot začela z romanom Krst nad Triglavom (2001), sledili sta kratkoprozni zbirki: Fragma (2003) in Temna snov (2011). Nazadnje je izdala sodobni filozofsko-zgodovinski roman Kronosova žetev (2016), za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada in Kritiško sito ter bila med petimi nominiranci za Kresnika. Njena dela so uvrščena v številne domače in tuje antologije ter prevedena v več jezikov.

Uredništvo

Povezane vsebine:

Boris Pahor se vsak dan pokloni skrivnosti življenja, da ostaneš živ