SKOZI ČAS

Koprske soline

Za slovensko obalo je bila še do prejšnjega stoletja značilna solinarska tradicija, ki se je prenašala iz roda v rod. Najpomembnejše soline so bile v Piranu, kjer so danes v precej zmanjšanem obsegu ohranjene v Strunjanu in Sečovljah. V Izoli so bile lokalnega pomena, v Kopru pa se je pridelava soli popolnoma ustavila v prvi polovici 20. stoletja.

Fotografija: Koprske soline, fotografija nastala okrog leta 1900.

Koprske soline so nastale na naplavinah reke Rižane in potoka Badaševice. V spodnjem toku reke Rižane so nastale večje, ankaransko-srminske soline, ob izlivu potoka Badaševice v Stanjonski zaliv (med nekdanjim Levjim gradom, mestom in staro semedelsko cesto) pa so nastale manjše semedelske soline. Zaradi neposredne bližine Kopra so bile navadno imenovane kar koprske soline (Bonin, 2009).

Propadati so začele po zatonu Beneške republike, pospešeno so jih opuščali konec 19. in v začetku 20. stoletja, popolnoma pa so jih nehali uporabljati leta 1912.

Danes je na predelu nekdanjih semedelskih solin speljana glavna prometna povezava nekdanjega otoškega mesta z zaledjem, od obsežnega Stanjonskega zaliva je ostalo zaščiteno območje Škocjanskega zatoka, del nekdanjih ankaransko-srminskih solin pa zavzema Luka Koper (Bonin, 2009).

K. P.

Povezane vsebine:

Izolske terme

Kaj mi pripoveduje stara slika Pirana