INTERVJU

»Koper, mesto stoterih sonc«

Pogovor z mag. Tamaro Kozlovič, vodjo Turistične organizacije Koper.

Foto: Arhiv MOK

Sladka Istra je za nami; kako ocenjujete uspešnost letošnje prireditve in kakšen dolgoročni pomen ima za razvoj destinacije?

Tudi letošnjo, 9. izvedbo Mednarodnega festivala sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra ocenjujemo kot uspešno. V dveh dneh je prireditev po naših ocenah obiskalo približno 25 tisoč obiskovalcev, kar je glede na nedeljski dež spodbuden podatek. Veseli nas, da je vsako leto med obiskovalci Sladke Istre veliko novincev, torej tistih, ki prireditev obiščejo prvič, po drugi strani pa ima Sladka Istra tudi velik delež zvestega občinstva, ki prireditev obiščejo vsako leto. To je za nas izziv, zato vsako leto ponudimo tudi nove vsebine.

Nedvomno je Sladka Istra največji tovrstni dogodek v državi, in ker je njen sloves v minulih devetih izvedbah presegel meje tako naše občine kot slovenske Istre, smo nanjo lahko upravičeno ponosni. V letu 2018 bo Sladka Istra obeležila jubilejno, 10. izvedbo, in tako sladkala Koper kar tri dni.

Čestitke Kopru za naziv zmagovalca izbora Evropske destinacije odličnosti 2017. Kako laskavi naziv po vašem čim bolje izkoristiti in kaj sploh ta za MOK pomeni?

Naslov, katerega rdeča nit je bil letos kulturni turizem, je za nas predvsem spodbuda, ki nam daje dodaten zagon za naše nadaljnje delo, hkrati pa je tudi potrditev, da Koper razvijamo v pravo smer in da tudi na programih kulturnega turizma veliko ponuja. Zagotovo nam bo ta naslov še dodatno pomagal pri promociji in večanju prepoznavnosti naše destinacije, tudi izven meja naše države. Nagrada pa je pomembna tudi zato, ker je prav kultura nosilna tema promocije slovenskega turizma v letih 2018 in 2019, in biti Evropska destinacija odličnosti nam v tej luči odpira številne razvojne potenciale, predvsem pa dodatno promocijo.

Kateri so po vašem mnenju največji oziroma še neizkoriščeni potenciali in danosti, ki jih ima MOK?

Koper se z novo turistično strategijo želi pozicionirati kot vodilna in zelena celoletna mediteranska destinacija v Istri in Sloveniji. Največjo prednost zagotovo predstavljajo aktivne počitnice in športni turizem, saj imamo odlično podnebje in konkurenčno športno infrastrukturo, ki jo dopolnjujejo morje in naravne danosti, denimo območje Kraškega roba s svetovno znanimi plezalnimi stenami. Tukaj imamo tudi največ neizkoriščenega potenciala, a pomembno je, da imamo vizijo, še bolj pa, da jo skušamo realizirati, zahvaljujoč tudi močnemu partnerskemu sodelovanju s številnimi deležniki. Veliko izzivov nas čaka tudi v izkoriščanju danosti zelenega podeželja in ponudbe istrske gastronomije. Tudi na tem področju imamo v planu izboljšave in razvoj zanimivih turističnih produktov, predvsem pa vpeljavo standardov kakovosti. Poleg tega predstavlja Koper vstopno točko v slovensko Istro, in tako odlično izhodišče za odkrivanje Istre in Slovenije, obenem pa je Koper kot točka postanka za ladje na križarjenju tudi naše okno v svet, ravno t.i. »cruising« je v zadnjih letih v nenehnem vzponu. Zato si želimo, da bi predvsem na tem področju zagotovili ustrezno infrastrukturo, ki bi Kopru omogočala, da postane matično pristanišče za potniške ladje.

Nam lahko na kratko predstavite strategijo razvoja in trženja turizma v MOK do 2025?

Strategija opredeljuje pet prioritetnih razvojnih področij, ki so produkti in doživetja, trajnostni razvoj, infrastruktura, trženje in povezovanje. Med ključne turistične produkte destinacije strategija postavlja aktivni mediteranski oddih, odkrivanje kulture in narave, gastronomijo in prireditve. Med nosilne destinacijske produkte pa pomorski potniški turizem, športni turizem in plezanje. Skozi turizem želi občina v sodelovanju s turističnimi ponudniki še naprej aktivneje oživljati zgodovinsko mestno jedro in zeleno podeželje, na inovativne in drzne načine povezati ljudi in ideje, tradicijo in sodobnost, zgodovino, sedanjost in prihodnost. Turizem bo po strategiji v prihodnje postal osrednji povezovalec mesta in podeželja, ki ju že danes odlikujejo številni zakladi in okusi, dobra zgodba za vse – prijazna do ljudi, ki tukaj živimo, uspešna za tiste, ki tu delajo, in prijetna za ljudi, ki Koper obiščejo. Predvsem pa prihodnji razvoj turizma snujemo na štirih vrednotah – trajnosti, avtentičnosti, drznosti in partnerstvu.

Ali opažate morebitne pomanjkljivosti v turistični ponudbi Kopra in zaledja?

Ena od pomanjkljivosti je zagotovo pomanjkanje nastanitvenih kapacitet (tako po številu, kakovosti in dodatni ponudbi), kar nam onemogoča aktivnejši nastop na trgu in podaljševanje turistične sezone, saj praktično nimaš večjih sogovornikov. Prav tako bi morali bolje izkoristiti priložnosti, ki jih imamo, na področju gastronomije – pogrešamo več iniciativ s strani gastronomskih ponudnikov, vzpostaviti bi morali boljše povezave javnega prevoza s podeželjem in tujino ter boljše sodelovanje med ponudniki turističnih storitev. Skratka, izzivov je še veliko, vsi pa niso samo v pristojnosti občine.

Kako bi po vašem lahko za dlje časa obudili npr. Kidričevo ulico, prostore nekdanjega samostana in mnoge druge zapuščene zgodovinske objekte v starem delu mesta?

Pri dolgoročnih »oživitvah« je najprej potrebno imeti zanesljive partnerje, ki imajo interes po takem oživljanju in jim pogled seže preko njihovega vrtička in brez bližnjic po hitrem zaslužku. Najti primerne vsebine ni problem, saj imamo v občini veliko odličnih idej, manj pa je tistih ponudnikov, ki bi se vključili v tako oživljanje tudi s svojim vložkom, predvsem pa s svojim delom. Prepogosto prejmemo pobude v smislu – občina naj da prostor, občina naj plača vse in »jaz« bom delal. S takim pristopom ponudnik ne izkaže realnega interesa, da se nekaj naredi. Vsekakor pa smo na občini odprti za dobre predloge in zamisli s starni zunanjih deležnikov in smotrne ideje vselej podpremo.

Nedavno je bila objavljena novica o dokončanju gradbišča na Bonifiki in s tem izgradnje 8-nadstropnega hotela v neposredni bližini mestnega jedra. Ali Koper potrebuje tak objekt, ko pa stavi predvsem na trajnostni turizem?

Pomanjkanje nastanitvenih kapacitet in predvsem kakovostnega hotela v mestnem jedru je trenutno ena od največjih pomanjkljivosti Kopra kot turistične destinacije. Prav z vidika turističnega razvoja mesta in nadaljnje krepitve segmenta športnega in poslovnega turizma ocenjujem gradnjo hotela na Bonifiki ne le kot dobrodošlo, temveč nujno.

Kako poteka sodelovanje na področju turizma s sosednjimi obalnimi občinami? Ali je predvideno tesnejše čezmejno sodelovanje s Trstom na področju kulture, športa, kulinarike?

V zadnjih letih smo s sosednjimi občinami oz. njihovimi turističnimi organizacijami vzpostavili zgledno sodelovanje. To se odraža predvsem pri načrtovanju in izvedbi večjih prireditev, pri skupnem nastopu na trgu in promociji našega, skupnega prostora. Povezovanje in aktivnejše sodelovanje je vsako leto bolj intenzivno, praktično postaja nuja. Priložnosti za skupne projekte in aktivnosti pa bo v prihodnje še več, saj smo istrske občine po novi klasifikaciji slovenske turistične strategije, skupaj s Krasom, Novo Gorico, Vipavsko dolino in Goriškimi brdi, del mediteranske Slovenije – ene izmed štirih slovenskih makro destinacij. Seveda pa si želimo, da bi v prihodnje sodelovanje razširili tudi izven meja naše države. Pri nekaterih projektih in prireditvah sicer že sedaj sodelujemo tudi čezmejno, vendar se zavedamo, da bi to sodelovanje lahko še okrepili.

Foto: Arhiv MOK

Ali so v načrtu Kopra predvidene naložbe v turistično infrastrukturo in razvoj?

Mestna občina Koper neprestano vlaga v turistično infrastrukturo in seveda v turistični razvoj. Kar je namreč namenjeno našim občanom, je namenjeno seveda tudi turistom, tukaj imamo v mislih investicijo v kopališča, parke, obnovo kulturne dediščine, športne objekte itd.

Kakšen slogan bi po vašem bil najbolj primeren za opis Kopra kot destinacije odličnosti?

Turistično destinacijo Koper sestavljata mesto Koper in zeleno podeželje. Skupni imenovalec oziroma rdeča nit občine Koper in dogajanja v njej pa je zagotovo sonce, ki nas na destinaciji spremlja na vsakem koraku, v mestu in na podeželju. V soncu se prepoznamo, iz njega smo razvili tudi slogan – »Koper, mesto stoterih sonc«. Turistične zgodbe Kopra bomo tako aktivneje gradili okrog sonca, v te zgodbe pa bomo smiselno vključili tudi animacijski element – kozo, ki jo Koper uporablja že nekaj časa in smiselno povezuje mesto in podeželje. To bo tudi osnova za izdelavo nove turistične znamke – CGP, na kateri bomo v prihodnje gradili imidž destinacije.

Na kaj ste pri svojem dosedanjem delu najbolj ponosni?

Ponosna sem, da sem lahko del ekipe, ki je uspela Koper iz nekdaj sivega, pretežno industrijskega mesta razviti v aktivno, avtentično in zeleno turistično destinacijo, ki se uvršča v sam vrh slovenskega turizma. Ko nam status Kopra kot zgledno urejenega turističnega mesta, v katerem ni nikoli dolgčas, priznavajo tudi zunanji opazovalci, strokovnjaki in tuji turisti, pa je veselje seveda še toliko slajše. Ključno pa je, da so največji promotorji občine Koper njeni občani, to je zagotovo tisti pravi veter v jadra za še uspešnejši turistični razvoj destinacije Koper.

Tudi letos nas v sklopu Magičnega decembra v Kopru čaka praznično dogajanje. Kaj bo zaznamovalo letošnjega?

Po lanskoletnem odličnem odzivu nad dogajanjem Magičnega decembra in ponudbo drsališča na Titovem trgu smo se odločili, da letos zastavimo še bolj pester praznični program. Tako se bodo obiskovalci Magičnega decembra v Kopru od 1. decembra pa vse do 7. januarja lahko znova zabavali na drsališču, uživali v praznični gostinski ponudbi oziroma v bogatem spremljevalnem programu. Tudi letos bodo naše najmlajše obiskali trije dobri možje, znova bomo pripravili silvestrovanje za otroke in silvestrovanje S Koprom v novo leto. Skratka, za obisk Kopra v prazničnem času je veliko razlogov.

Norman Petrovič

Povezane vsebine:

Koper je nova Evropska destinacija odličnosti!

Trinajsta sezona potniških ladij v Kopru

Občinska uprava je v prvi vrsti servis občanov

Zlato priznanje Kopru v kategoriji večjih mest in Izoli v kategoriji turističnih krajev

Na prvem vseslovenskem turističnem hackathonu slavili tudi Primorci