AKTUALNO

Ko odpove politika, je pravica in dolžnost civilne družbe, da vzame vajeti v svoje roke

Prof. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni univerzitetni profesor. Leta 1999 se je preselil v slovensko Istro, živi v Novi vasi nad Dragonjo.

Po maturi na bežigrajski gimnaziji je študiral pravo v Ljubljani, Splitu in Montrealu na ugledni univerzi McGill, kjer je doktoriral,ob delu pa se je med drugim izpopolnjeval v Londonu, Parizu in Münchnu. Vrsto let je delal v
gospodarstvu (Splošna plovba, Kompas, Pozavarovalnica Sava, Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti) in tudi v odvetništvu v montrealski pisarni Marler, Sproule, Castonguay. Zaposlil se je na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil (in zdaj ponovno) predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet ter prodekan, dokler ni bil leta 2004 izvoljen v slovensko vlado in kasneje v državni zbor. Od leta 2004 do 2008 se je dejavno ukvarjal s politiko kot minister za promet, podpredsednik parlamenta in poslanec.

Prof. Pavliha redno predava na matični univerzi in Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti (IMO IMLI). Gostoval je na prestižnih univerzah v Belgiji, Avstraliji in na Malti ter je pobudnik ustanovitve Evro-sredozemske univerze (EMUNI) s sedežem v Sloveniji. Je član številnih domačih in mednarodnih organov ter strokovnih združenj.

Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med katerimi je še posebej pomembna nagrada »Pravnik leta 2001«, ki mu jo je podelila Zveza društev pravnikov Slovenije, štirinajstkrat pa je bil izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov, pri čemer je petkrat dosegel največ glasov. Prof. Pavliha je bil tudi častni ambasador zelene in modre knjige Evropske unije o celostni pomorski politiki. Oktobra 2011 mu je Zveza društev pravnikov Slovenije podelila posebno priznanje za dolgoletno društveno dejavnost. V zadnjem desetletju se je uveljavil tudi v slovenskem slovstvu kot uspešen pravniški esejist. Revija Sodobnost mu je v letu 2016 podelila prestižno nagrado za najboljši slovenski esej.

Profesor Pavliha, vas smem za začetek vprašati, kako ste se znašli v “druščini” nasprotnikov vladnega projekta izgradnje drugega tira?

Dovolite mi, da za ogrevanje in kot nekakšen alibi mojega “postpolitičnega” dobronamernega delovanja v civilni družbi sežem nazaj v mandat vlade mag. Antona Ropa in mojega kratkega ministrovanja leta 2004, ko nam je med drugim uspelo uvrstiti izgradnjo II. tira med Koprom in Divačo med prioritetne infrastrukturne projekte Evropske unije. To je bil in je še vedno eden najpomembnejših uspehov infrastrukturne naložbe. Poleg tega smo pripravili prvi predlog celostne prometne politike v zgodovini samostojne Slovenije in tudi državni lokacijski načrt za gradnjo drugega tira, ki je bil formalno sprejet spomladi leta 2005, kmalu po nastopu vlade Janeza Janše.

Od takrat se ni dosti premaknilo?

Vselej je možno narediti še več, a sam imam mirno vest, ker sem se z drugim tirom ukvarjal domala dnevno, pa tudi ponoči, kasneje tudi kot podpredsednik parlamenta in poslanec. Če bi sleherni premier in vsak minister za promet napravila toliko za drugi tir kot naša vlada, bi se danes že veselo vozili po novi železniški progi.

Vas politični akterji slišijo?

Ko sem se proti koncu leta 2008 umaknil iz politike in se vrnil na univerzo, sem nadaljeval širše družbeno delo kot aktivni državljan na raznovrstnih področjih, od meje med Slovenijo in Hrvaško, načrtovanih plinskih terminalov in celostne ureditve slovenske obale, pa vse do drugega tira, saj trdno verjamem, da “Nismo rojeni le zase,” kot sem tudi podrobneje zagovarjal v eni od svojih knjig.

Sedanja vlada je več kot leto dni napovedovala pripravo zakona o drugem tiru, čeprav gre za izjemno pomemben projekt za razvoj Slovenije in zagotavljanje vitalnih gospodarskih interesov, pri čemer bi morala za nameček ali nemara kar za začetek upoštevati še poglavitne politično–pravne zaveze, ki so jih kršili odločujoči politiki.

Sosedi nas prehitevajo?

Sosednje države pospešeno posodabljajo in dograjujejo železnice na baltsko-jadranskem jedrnem vseevropskem koridorju, zato se lahko pripeti, da bo po končani gradnji Koralpske proge (Celovec-Gradec) in Semmerinškega predora – predvideno odprtje nove proge in tunela je leta 2025 – vzpostavljena zmogljiva in hitra železniška povezava med jadranskimi in baltskimi pristanišči, ki nas bo zaobšla. O katastrofalnih posledicah je bilo že veliko tehtnega povedanega, toda očitno zgolj za razsvetljene, politični akterji pa so zaradi pohlepnega domačega in tujega lobističnega hrupa gluhi za vsa dobrohotna prizadevanja.

Zakaj vztrajate?

Zaradi vladne pasivnosti in nezaslišanih izjav resornega ministra še pred ustoličenjem, da drugega tira ne potrebujemo vsaj še 30 ali 40 let, nas je nekaj zaskrbljenih zanesenjakov oktobra 2015 spisalo Manifest za nujno izgradnjo II. tira Koper – Divača, ki ga je podpisalo okoli 1500 strokovnjakov, profesorjev, menedžerjev in drugih poznavalcev problematike. Marca 2016 nas je na mojo pobudo sprejel predsednik vlade v družbi dveh državnih sekretarjev, ministra in kabinetnega svetovalca ter nas po dvournem pogovoru navdal s skeptičnim optimizmom: zagotovil je sodelovanje in napovedal delovni sestanek na Brdu, rekoč, naj sporočimo imena naših predstavnikov.

Žal potem brez pojasnila ali opravičila nihče od “civilistov” ni bil povabljen, zato smo oktobra ustanovili Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir, z namenom, da budno spremljamo pripravo in izvedbo tega trenutno največjega investicijskega projekta. Ta je doslej potekal netransparentno z indici, da se bodo pojavile nepravilnosti, ki so spremljale projekt TEŠ-6, denimo neupravičene dražitve, nezakonitosti pri odločanju, sklepanju pogodb in financiranju projekta, dvomljiva kakovost izvedbe in nepreverjene posledice za okolje.

Kdo vse tvori jedro Civilne iniciative?

Pri naši civilni akciji ne gre ravno za neko “brezvezno druščino”, saj so v koordinacijskem odboru – in mene lahko mirno zanemarite, da ne bom zvenel samopašno – tudi takšne mednarodno nesporne strokovne avtoritete kot sta denimo ekonomist, pravnik in moj nekdanji profesor akad. prof. dr. Jože Mencinger in ekonomist prof. dr. Jože P. Damijan, poleg neumornih Emila M. Pintarja in Miroslava Marca ter Stanka Šrajna in Roberta Severja.

Kako delujete?

Večkrat smo v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja od državnih organov poskušali pridobiti ustrezno dokumentacijo in odgovore na pereča vprašanja, vendar smo bili deležni le polovičarskega in mačehovskega ravnanja. Zato smo brezplačno in v prostem času pripravili predlog zakona, da bi preprečili še eno naložbeno polomijado oziroma zaustavili vladno zavlačevanje, nepreglednost, napihnjenost stroškov za približno pol milijarde evrov, kolebanje glede načina financiranja in skrivnostnost nepotrebnega podjetja 2TDK.

Ko odpove politika, je pravica in dolžnost civilne družbe, da vzame vajeti v svoje roke in prepreči pobegli vpregi, da državno kočijo raztrešči zaradi pogoltnosti posameznikov, ki računajo na milijonske zalogaje pri enem od zadnjih velikanskih infrastrukturnih kolačev. Upali smo, da bo skupina ozaveščenih poslancev “posvojila” naš zakonski predlog in ga formalnopravno vložila v državnem zboru, sicer bi pač zbrali pet tisoč podpisov volivcev. Žal se je za naš zakon odločil le en poslanec, pa še tega so v parlamentu birokratsko in politično izigrali, tako da je bil prvi vložen vladni zakon in je naš romal v koš. Medtem so nas klicarili vladne oprode in nas prepričevali, naj odnehamo, češ da smo destruktivni in neodgovorni.

Simulacija novega drugega tira (gradivo razstave o drugem tiru PM Koper 2015)

Halo, je to zato, ker si prizadevamo privarčevati nekaj sto milijonov davkoplačevalskega denarja, preprečiti nepotreben vdor tujcev v našo logistiko in obogatitev posameznikov, zgraditi dva tira namesto enega in tako naprej, da ne naštevam vsega pozitivnega, kar je zdaj splošno znano?

IZJAVA SVETA O ODNOSU DO REFERENDUMA O ZAKONU O DRUGEM TIRU

1. V Svetu za civilni nadzor projekta Drugi tir ugotavljamo, da je slovenska referendumska zakonodaja izrazito sovražna do civilne družbe. Soglasno so jo oblikovale politične stranke leve in desne opcije z namenom, da aktivnega državljana, vse oblike organizacije civilne družbe in civilno družbo izključijo iz procesa odločanja kot političen subjekt ali partnerja v političnem dialogu.

2. Na podlagi te zakonodaje ne more uspeti noben referendum, če se vanj aktivno ne vključijo največje politične stranke (in/ali RKC) in v njem ne prevzamejo vodilne vloge. S tem pa sodelujoče organizacije civilne družbe postanejo le (pogosto zlorabljeno) orodje političnih strank v njihovemu prerivanju.

3. Svet za civilni nadzor ni ne politična stranka ne politično gibanje. Je trajno ideološko neopredeljen in politično neodvisen subjekt civilne družbe, ki ne želi postati orodje strank v političnem obračunavanju in ideološki polarizaciji, ki ga spremlja.

4. Ker je z vstopom političnih strank v prizadevanje, da se z referendumom zavrne sprejeti zakon o drugem tiru, prišlo do očitnega prenosa civilno-družbenega cilja, ki smo ga v Svetu za civilni nadzor vseskozi zagovarjali, v politično obračunavanje, se je Svet odločil, da v tako zasnovane priprave za referendum ne vstopa. Ocenili smo, da le tako lahko ohranjamo politično neodvisnost in ideološko neopredeljenost. Vlada pa ima še vedno možnost, da Zakon umakne ali popravi tako, da bo referendum brezpredmeten.

5. Ker pa Svet sestavljamo neodvisni državljani, ta izjava ne omejuje posameznega člana Sveta, da deluje svobodno in neodvisno od stališča Sveta v skladu z osebnim prepričanjem oz. pojmovanjem svoje vloge v tem političnem konfliktu

Koordinacijski odbor Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir

Ste lahko bolj konkretni glede vašega zakonskega predloga?

Naš predlog je skladen z veljavnimi slovenskimi in evropskimi predpisi in zagotavlja transparentno, gospodarno in učinkovito vodenje in financiranje tega investicijskega projekta. Zasnovan je na modelu javnega financiranja gradnje javne železniške infrastrukture, kakršnega uporabljajo vse evropske države, neposredno pa se zgleduje po avstrijskih in švicarskih izkušnjah. Predpisane so pristojnosti in odgovornosti nosilcev javne investicije do izgradnje proge kot grajenega javnega dobra Republike Slovenije na podlagi mandatne pogodbe, opredeljeno je upravljanje z novozgrajeno progo kot dela celotnega železniškega omrežja. Predpostavljen je realen in najugodnejši način financiranja projekta, na primer tridesetletni kredit, ki bi ga v svojem imenu in za svoj račun z državnim poroštvom najela hčerinska družba Slovenskih železnic – Infrastruktura, hkrati pa so zagotovljeni temelji za finančne vire za poravnavo obveznosti pri financiranju gradnje drugega tira, kot so povečane koncesnine in dividende Luke Koper, porabnina in bencinski cent. Predlagatelji smo prepričani, da bi sprejem našega zakona zagotovil trdne pravne temelje za čimprejšnji začetek gradnje, kar bi pomembno prispevalo k spodbujanju rasti slovenskega gospodarstva in dolgoročni mednarodni konkurenčnosti slovenske transportno-logistične panoge.

Kaj pa menite o referendumski pobudi?

Glede referendumske pobude naj povem, da jo naš Svet za civilni nadzor projekta drugi tir podpira kot najvišjo demokratično obliko izražanja volje ljudstva, sploh kadar vlada ihtavo in oholo ignorira predloge stroke, civilne družbe, nadzornih inštitucij in opozicije, kot je to naredila ta vlada v primeru sprejemanja zakona o drugem tiru.

Ob tem opozarjamo, da se referendumska pobuda glede reševanja konkretnega problema, to je vrednosti naložbe, načina financiranja in nadzora nad projektom, ne bi smela zlorabiti v politične namene ali doseganje zasebnih materialnih interesov bodisi posameznih političnih strank, bodisi gospodarskih interesnih skupin. To bi namreč lahko pomenilo, da bi na tnalu političnih interesov ali zasebnih materialnih interesov žrtvovali izvedbo infrastrukturnega projekta, ki je nujno potreben za gospodarstvo in za uresničevanje dolgoročnih strateških interesov Republike Slovenije. To bi bila največja nehotena škoda sicer legitimne in potrebne referendumske pobude državljanov.

V Svetu menimo, da se vlada še vedno lahko izogne referendumu glede zakona o drugem tiru, če bo ustrezno prilagodila samo izvedbo svojega zakona in pri tem prisluhnila predlogom stroke, civilne družbe, nadzornih inštitucij in opozicije glede znižanja vrednosti naložbe, načina financiranja in nadzora nad projektom. Od vlade pričakujemo, da bo nadaljevala pogovore na najvišji ravni z vsemi deležniki in dala pisne zaveze glede izvedbe zakona, predvsem v smislu izpolnjevanja petih zahtev, ki jih je oblikoval Svet:

(1) novelacija investicijskega programa in pocenitev projekta,

(2) zasnova projekta za dvotirno progo,

(3) izločitev nesmiselnega podjetja 2TDK kot nosilca investicije,

(4) odstranitev Madžarske iz sofinanciranja projekta in

(5) transparentnost in demokratični ter civilnodružbeni nadzor nad projektom.

Simulacija nove proge pod črnokalskim viaduktom (gradivo razstave o drugem tiru PM Koper 2015)

Zamenjajva temo. Ste prodekan na UL FPP. Kako gledate na avtonomijo univerze in medijsko dogajanje v zvezi z Univerzo na Primorskem?

Ne bi bilo etično, da kot član vodstva ene od članic konkurenčne – torej ljubljanske, najstarejše in najboljše, mednarodno priznane slovenske univerze – komentiram probleme, ki se že nekaj časa dogajajo na Univerzi na Primorskem. Vendarle pa lahko kot zaskrbljen državljan brez posebnih zadržkov ugotovim, da to ni dobro ne za študente, ne za visokošolske učitelje in druge zaposlene, ne za ustanovitelje, ne za regionalno in občo podobo naše države. Ključna človekova pravica je pravica do človečnosti in človeškega dostojanstva, ki je na tej mladi akademski instituciji očitno kršena, in to na mnogotere načine in glede številnih ljudi, vsaj tako poročajo mediji. Če bo sodba prvostopenjskega sodišča glede mobinga oziroma trpinčenja in spolnega nadlegovanja postala pravnomočna
na višji instanci, pa ni nobene dileme, da bi moral rektor nemudoma odstopiti in se javno opravičiti vsem prizadetim, poleg odškodnine in drugih morebitnih pravnih sankcij.

Bi želeli še kaj dodati za zaključek?

Odgovornemu uredniku Bojanu Oblaku in celotni ekipi bi rad od srca čestital za projekt novega, neodvisnega in nepolitičnega časopisa Primorski Odmevi, ki naj bi mesečno izhajal na Obali v zavidljivi nakladi 15.000 izvodov, prejemala pa ga bodo brezplačno gospodinjstva v Ankaranu, Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Naj diha skupaj s prebivalstvom in naj se razvije v naš skupen odkrit in spoštljiv, čeravno kritičen pogovor, tako kot je pred nekaj leti v svoji poslanici ob tednu otroka sklenil svojo čudovito pesem Nekaj ti moram povedati:
”Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.”

Danica Cmrečnjak