POGOVOR S PRVIM MOŽEM AGRARIE IN VINAKOPER

Kmetje so ponovno dobili zaupanje v zadrugo

O Kmetijski zadrugi Agraria, ki nas iz sezone v sezono razveseljuje z domačimi okusi, smo se pogovarjali z njenim direktorjem Robertom Fakinom. Že šesto leto je njen prvi mož, v tem času pa se je v zadrugi veliko spremenilo. Na bolje.

Vinakoper

Nam lahko kratko predstavite vašo kmetijsko zadrugo?

Smo druga največja kmetijska zadruga (KZ) splošnega tipa v Sloveniji po odkupu sadja in zelenjave. Že od leta 1947 združujemo 149 pridelovalcev svežega sadja in zelenjave, iz štirih obalnih občin. Naš moto je »Najboljše iz Istre«.

V letošnjem letu smo razvili še blagovno znamko Purissima, na katero smo še posebno ponosni. Blagovna znamka Purissima je jamstvo za izbrane izdelke in pridelke istrske zemlje, ki poleg svežine, zagotovljenega porekla in kakovosti zagotavljajo preprosto najboljše okuse.

V svojo ponudbo pa vključujemo tudi čedalje več domačih izdelkov lokalnih kmetij, kot so mlečni izdelki, domače marmelade, domače mesnine in sokovi.

Kaj lahko poleg odkupa pridelovalci pričakujejo od zadruge?

V KZ Agraria Koper pridelovalce povezujemo, jim nudimo podporo v skupnem nastopu na trgu in skrbimo za izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanje s področja kmetijstva, vodenja kmetij, računovodstva ter vseh potrebnih znanj.

Kdo so lastniki zadruge in koliko je zaposlenih v zadrugi?

Njeni lastniki so kmetje zadružniki, teh je 149. Zaposlenih pa nas je skupno 133.

Kje vse prodajate vaše pridelke?

Sveže sadje in zelenjavo prodajamo neposredno v naših šestih živilskih prodajalnah, oskrbujemo pa tudi javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po vsej Sloveniji.

Na kaj ste še posebno ponosni?

Predvsem na to, da smo prenovili in posodobili lastne prodajalne, odprli smo nove in kmetje so ponovno dobili zaupanje v zadrugo. V zadnjih petih letih smo zato lahko uspešno zaposlili 50 novih sodelavcev.

Kaj pa bi izpostavili v času, ko ste vi na čelu zadruge?

V zadrugi smo od 2012, ko sem prevzel njeno vodenje, povečali promet z 8 milijonov evrov na 15 milijonov evrov, torej smo ga skoraj podvojili! V tem času smo tudi zaposlili okoli 50 mladih delavk in delavcev. Pri pridelovalcih smo dvignili proizvodnjo s 750 ton na sedanjih slabih dva tisoč ton. Če ne bi bilo vsako leto kakšnih vremenskih nevšečnosti, kot so toča, suša in podobno, bi to številko lahko tudi presegli.

Cene domačih pridelkov so običajno višje od uvoženih, ki jih lahko kupimo v velikih hipermarketih. Zakaj?

Stvari so zelo enostavne, vendar jih veliki trgovci in ustanove žal ne razumejo. V Sloveniji, predvsem pa v Istri, so pridelovalne površine zelo majhne. Pridelujemo večinoma na prostem, pod milim nebom. To je »tovarna brez strehe«. Pridelki so prepuščeni vremenskimi nevšečnostim. Zaradi majhnosti kmetije niso specializirane in je zato veliko ročnega dela. Pridelki za trg morajo biti brezhibni, brez vsake napake. Veliko pridelkov se zaradi takih tržnih zahtev zavrže.

Kako pa ste zadovoljni z našo kmetijsko politiko?

Naša okoljska politika je zelo stroga in nima posluha za pridelovalce. Zelo malo lokacij na Obali je primernih za postavitev rastlinjakov ali sadovnjakov z zaščitno mrežo, ker po mnenju nekaterih kazijo veduto krajine. Vse to v tujini imajo. Samo poglejte v sosednjo Italijo, kako se razprostirajo kilometrski sadovnjaki, pokriti z zaščitnimi mrežami in enako velja za rastlinjake. Žal pa se v svetu za vsa najtežja dela na kmetijah in pobiranje pridelkov poslužujejo sodobnega suženjstva. Urna postavka, ki jo dosežejo ti delavci, ne zagotavlja minimalnega socialnega prihodka. Naši kmetje tega ne počnejo. Na kmetijah vlada zelo strog in redni nadzor.

Veseli smo, da smo ustvarili zgodbo o istrskem kmetijstvu, ki jo slišijo tudi v Ljubljano. V ponos nam je, da se mladi ljudje odločajo za ta trdi kruh, saj smo v zadnjem letu imeli kar nekaj generacijskih predaj kmetije. Upam, da bo v prihodnje država uvidela strateški pomen proizvodnje hrane oziroma kmetijstva ter bo namenila tej gospodarski veji večjo pozornost, pa tudi več sredstev …

Pravite, da je tisočletna tradicija vinogradništva in vinarstva v slovenski Istri za nas predvsem obveza do
naših prednikov. Kako uresničujete to obvezo?

Klet Vinakoper je imela v svojem 70-letnem obdobju delovanja tudi pomembno funkcijo v izobraževanju vinogradnikov in vinarjev ter dvigovanju kulture pitja vina. Vedno se trudimo, da dobro ime vin slovenske Istre ne
ostaja samo v okvirih Slovenije, ampak to delimo tudi s svetovnimi trgi, na katerih nastopamo. Zavedamo se, da je vinogradništvo in vinarstvo za nas in našo regijo izrednega pomena, pa ne samo z gospodarskega stališča, ampak tudi zaradi ohranjanja krajinske arhitekture, predvsem pa zaradi zavedanja, da kozarec vina ni samo kozarec alkoholne pijače ampak veliko več.

Na koliko hektarjih in katere vrste grozdja pridelujete?

Vinakoper prideluje grozdje na 570 hektarjih, na katerih prevladujeta dve najpomembnejši sorti vinorodnega okoliša slovenska Istra, in sicer malvazija ter refošk. Poleg tega pa se v naših vinogradih odlično počutijo tudi mednarodne sorte, kot so rumeni muškat, chardonnay, sivi in beli pinot, sauvignon ter rdeče sorte, ki potrebujejo veliko sonca – torej cabernet sauvignon, merlot, shiraz, modri pinot in cabernet franc. Prav posebno mesto pa ima v naših vinogradih tudi naša avtohtona rdeča sorta Cipro.

Na katere vaše proizvode ste še posebno ponosni?

Dovolite, da vas popravim. Ko govorimo o vinu, ne govorimo o proizvodu, ampak o pridelku, ki ga pridelamo iz grozdja. Ko govorimo o vinih, ki jih pridelujemo v Vinakopru, se največkrat ustavimo pri refošku in malvaziji, ki sta naša paradna konja in na katera smo najbolj ponosni. Na njih tudi največ delamo.

Lahko rečem, da je v zadnjih tridesetih letih kakovost teh vin izredno napredovala. Danes ne govorimo več o refošku in malvaziji samo kot enoletnem vinu, ampak o vinu, ki lahko doseže tudi spoštljivo starost. Veliko je bilo potrebno postoriti v vinogradih in v kleti ter narediti predvsem velik premik v razmišljanju. Na to smo lahko ponosni, da nam je skozi leta uspelo iz refoška narediti najbolj prodajano rdeče vino v Sloveniji. Malvazija pa temu sledi in postaja iz dneva v dan bolj moderna in zaželena na mizah tako domačih kot tujih pivcev.

Kje vse prodajate vaše vino?

Večino našega vina prodamo na domačem trgu, 90 do 95 odstotkov, vse bolj uspešni pa smo tudi na svetovnih trgih (Kitajska, ZDA, Italija, Mexico, Japonska). Na območju Slovenije se operativna prodaja izvaja skozi štiri ključne prodajne kanale, to so veletrgovina (večji slovenski trgovci, njihova maloprodajna in veleprodajna mreža), lastna
maloprodaja v Kopru, Ljubljani, Ilirski Bistrici in v Celju, direktna prodaja v horeca sektor, prodajni zastopniki in spletna prodaja.

Robert Fakin

Koliko litrov letno ga pridelate in koliko ga prodate na leto?

Letno pridelamo v povprečju tri milijone litrov vina, kar je tudi približna količina prodanega vina v obdobju enega leta. Imamo zveste kupce, ki prisegajo na stabilnost in kakovost vin Vinakoper. Razmerje med ključnimi prodajnimi kanali pa se skozi letne prodajne cikluse spreminja.

Po 70 letih negovanja in vzdrževanja tradicije je Vinakoper sinonim zgodbe o kakovosti in uspehu. S čim to dokazujete?

Kakovost vina in skrb za potrošnika sta pri nas že veliko časa na prvem mestu. To nam dokazujejo tudi različna priznanja naših kupcev (Qudal, Best Buy award …). Ob tem je Vinakoper tudi prejemnik številnih nagrad na mednarodnih in domačih ocenjevanjih vina (Muscat du monde, Mondial du merlot, Decanter, AWC Wiena, Gornja Radgona …), kar dokazuje, da kakovost naših vin prepoznava tudi stroka. Ne nazadnje smo v letošnjem letu tudi prejemnik dveh šampionskih nazivov in prestižnega naslova Vinar leta. Torej ves trud, ki ga celotna ekipa Vinakopra vlaga tako v kakovost vina kot v skrb za potrošnike, pripelje prej ali slej do uspeha.

Pohvalite se torej lahko s številnimi priznanji. Na katera ste najbolj ponosni?

Skozi vsa leta se je zvrstilo kar nekaj prestižnih priznanj. V tem trenutku pa smo zagotovo najbolj ponosni na naziv Vinar leta in na dva šampiona z ocenjevanja VINO Gornja Radgona. Skupno smo letos prejeli kar 51 medalj in priznanj za različna vina.

Na čelu družbe Vinakoper ste od 31. marca letos. Funkcijo ste prevzeli kot član nadzornega sveta?

Tako je. Nadzorni svet mi je na zadnji seji podaljšal mandat za šest mesecev, kar pomeni, da lahko družbo Vinakoper vodim do konca aprila naslednje leto oziroma do imenovanja novega direktorja.

Kje vidite prednosti in slabosti družbe Vinakoper?

Prednost kleti je prav gotovo že omenjena dolgoletna tradicija. Lahko bi rekli, da smo srce istrske vinogradniško-vinarske kulture. Dolgoletne izkušnje nam omogočajo uspešno združevanje tradicije s sodobnostjo. Naši produkti so prepoznavni in kakovostno stabilni, klet pa se lahko pohvali z eno najsodobnejših tehnologij.

Raje kot o slabostih govorim o še neizkoriščenih potencialih. Družba ima zelo utrjeno prepoznavnost na slovenskem trgu, še bolj odmevna pa mora postati na izbranih tujih trgih.

Je »finančno zdravje« družbe dobro in kako jo vidite v prihodnosti?

Finančno stanje družbe je zdravo in ni zadolžena. Naš cilj je zagotavljanje optimalne kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Kazalniki plačilne sposobnosti in likvidnosti so ugodni. V prihodnosti pa je cilj družbe povečati prodajo na tujih trgih. V prvih šestih mesecih smo presegli lansko vrednostno prodajo za več kot osem odstotkov!

Zaostreni gospodarski pogoji v vinski branži in močan vpliv konkurence pa zahtevajo, da družba napne vse sile v smeri obvladovanja stroškov in dviga učinkovitosti poslovanja.

Povezane vsebine:

November v znamenju vina in kakijev

Vabilo k sodelovanju

Danica Cmrečnjak