INTERVJU

Klavdija Kutnar: »Ne želimo biti le dobri, ampak odlični«

Prof. dr. Klavdija Kutnar je bila pred 10. leti prva diplomantka UP FAMNIT. Marca 2008 je namreč pridobila doktorski naziv na področju matematike, danes pa vodi najmlajšo članico Univerze na Primorskem – Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, ki tesno sodeluje z Inštitutom Andreja Marušiča Univerze na Primorskem. Raziskovalci inštituta sooblikujejo 45 milijonov evrov vreden projekt za vzpostavitev Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Prof. Kutnar se ukvarja z algebraično teorijo grafov, njena raziskovalna skupina s tega področja pa se uvršča med top štiri v svetovnem merilu. Kot pravi, fakulteta od vsega začetka diha mednarodno, njena osnovna značilnost je interdisciplinarnost študija in raziskovanja, glavni cilj pa je odličnost.

Foto: Mirella Baruca

Kako je voditi fakulteto, ki združuje na videz različne študijske programe (matematiko, varstveno biologijo, sredozemsko kmetijstvo)?

Vsi naši programi, z izjemo magistrskega programa Uporabna psihologija, spadajo na področje naravoslovja, kar pomeni, da imajo skupne osnove matematike, računalništva in ostalih naravoslovnih predmetov. Skupno vodilo vseh naših programov pa je interdisciplinarnost, saj je danes preplet med znanji nujen za poglobljeno poznavanje naše družbe, ki sloni na hitro razvijajoči se tehnologiji.

Vodenje takšne fakultete je seveda zahtevno delo, smo pa dobro uigrana ekipa visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in administrativnih sodelavcev. Čeprav smo najmlajša članica Univerze na Primorskem, smo po univerzitetnih kriterijih znanstveno-raziskovalne uspešnosti že nekaj let njena najuspešnejša članica. Pridobivamo pomembne mednarodne projekte, gostimo mednarodna znanstvena srečanja in k nam prihajajo ugledni predavatelji iz Slovenije in tujine. Ponosna sem, da smo skupaj na področju raziskovanja presegli cilje, ki si jih je fakulteta postavila ob ustanovitvi.

Bili ste tudi v širši ekipi, ki je pred 12. leti zasnovala Famnit. Kako se spominjate tistih časov?

Bili so pionirski časi, ko smo na naši univerzi orali ledino na področju naravoslovja. Na tem velikem projektu smo delali vsi vse, saj administrativne pomoči nismo imeli. V ekipi smo bili predvsem matematiki in računalničarji (veliko slednjih je prihajalo s programa MARA – Matematika in računalništvo, ki se je takrat izvajal na UP PEF), mladi in seniorji, ki smo verjeli, da naša univerza potrebuje naravoslovno fakulteto. To je namreč pogoj za uravnoteženost področij in kakovosten razvoj raziskovalne dejavnosti celotne univerze. Želeli smo razviti področja, ki jih dotlej v Sloveniji še ni bilo: računalništvo smo na primer postavili po anglosaškem vzoru, kar pomeni, da je največji poudarek na teoretičnem delu. Nato smo sproti uvajali druge programe: Biodiverziteto, Sredozemsko kmetijstvo, Matematiko v ekonomiji in financah ter Bioinformatiko in leta 2010 še Biopsihologijo. Tudi na magistrski ravni so začetki študijskih programov vezani na potrebe trga in širše družbe.

Še vedno se radi predstavljamo kot mlada fakulteta, kar seveda tudi smo. 12 let je v primerjavi s starostjo drugih visokošolskih ustanov v Sloveniji in po svetu, ki delujejo desetletja ali celo stoletja, zelo kratek čas. Zato nam je v čast in ponos, da imamo s takšnimi institucijami že utečeno in uspešno sodelovanje. To nam uspeva tudi zato, ker si kot mlada fakulteta dovolimo nekaj drznosti, saj si ne želimo biti le dobri, ampak odlični – in naši dosežki nam potrjujejo, da se pomikamo v pravo smer.

Danes se morda mladi težje odločajo za naravoslovne študijske programe. Kako spodbujate njihovo zanimanje?

Dejstvo je, da študij naravoslovja odpira mladim veliko različnih možnosti tako nadaljnjega raziskovanja kot tudi zaposlitve. Naravoslovne vede, skupaj s sodobno tehnologijo, že zdaj zagotavljajo razvoj naše družbe in vsak dan ugotavljamo, kako je pomembno, da študentom ponudimo čim več znanja z različnih področij. Naš svet je kompleksen, zato za njegovo razumevanje potrebujemo kompleksna orodja in znanja.

V ta namen sodelujemo s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami, saj želimo biti tako v podporo učiteljem, mentorjem in vsem tistim, ki se ukvarjajo s popularizacijo znanosti. Šole nas redno obiščejo, učenci in dijaki se radi udeležujejo naših delavnic, tematskih dni, taborov, predavanj … Mladim želimo tako predstaviti predvsem aplikativnost znanosti, in ko sodelujejo z nami, sami razumejo, kako je znanost močno in pomembno prisotna v našem vsakdanu.

Vaš adut je tudi promocija fakultete v državah, članicah nekdanje Jugoslavije, od koder k vam prihajajo najboljši dijaki.

V zadnjih letih je opazen konstanten porast zanimanja tujcev za študij pri nas. Še zlasti to velja za študij matematike ter računalništva in informatike, vse več interesa iz tujine pa je tudi za druge študijske programe. Tako je v študijskem letu 2017/18 na UP FAMNIT vpisanih 132 tujcev, kar predstavlja 24 odstotkov vseh vpisanih študentov. Dve tretjini teh prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, ostali pa večinoma iz Vzhodne Evrope, Južne Amerike in ostalih držav EU. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas, tako da iz držav, od koder prihajajo zadovoljni študenti, se nato vpišejo še novi. Ta trend opažamo že nekaj let in nas seveda veseli. Predvsem na matematiko se vpisujejo dijaki, ki imajo za sabo že pravo kariero uspešnih nastopov na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, so pa v glavnem tisti, ki se odločijo za študij v tujini, zelo motivirani – takšna odločitev namreč zahteva veliko poguma in determiniranosti, kar se potem seveda pozna v uspehu.

Vpis študentov iz tujine pa je tudi posledica številnih sodelovanj in partnerstev, ki smo jih stkali z institucijami iz 60. držav po celem svetu. Skratka, poznajo nas in se zato odločijo za študij na naši fakulteti.

Kako je poskrbljeno za njihovo vključitev v novo okolje? Jim fakulteta nudi oporo tudi sicer?

Veseli smo študentov iz tujine, ki se odločijo za študij pri nas. Ti zagotovo predstavljajo bogastvo – s sabo prinesejo svojo kulturo in način dela, tako da se posamezne generacije že tekom študija vživijo v ideale znanosti, ki ne pozna nacionalne deljenosti. Seveda se trudimo za vse študente, a vemo, da ravno bruci potrebujejo več pomoči ob začetku novega življenjskega obdobja. Tistim, ki prihajajo iz Slovenije, najbolj pomagajo naši tutorji, za ostale pa organiziramo različne dejavnosti tako na ravni fakultete kot tudi na ravni univerze. Pred začetkom naslednjega študijskega leta bomo kot običajno organizirali orientacijske dneve, na katerih se bodo bruci od vsepovsod povezali in spoznali vse, kar je potrebno za dober začetek: od zahtevnega urejanja dokumentov v Sloveniji do spoznavanja oddelkov, obštudijskih aktivnosti in tako naprej. Vsem tujcem ponudimo brezplačni tečaj slovenščine, vsakemu je dodeljen tutor, predvsem pa smo tekom leta pozorni na njihov študijski uspeh. Tu se namreč med drugim odraža, ali se študent dobro počuti v novem okolju ali ne.

Kako rešujete prostorsko stisko, s katero se srečuje vaša fakulteta?

Fakulteta je prvih 10 let delovala v najetih prostorih in ves čas smo se srečevali s precejšnjo prostorsko stisko. Ta je bila toliko večja, ker smo kot mlada fakulteta v procesu rasti tako na študijskem kot tudi na raziskovalnem področju. A v zadnjih dveh letih se je situacija bistveno spremenila – v začetku leta 2016 smo pridobili v uporabo nove, sodobno opremljene prostore z visoko kakovostnimi laboratoriji v Univerzitetnem kampusu Livade, maja letos pa je Univerza na Primorskem za potrebe dveh članic univerze – naše fakultete in Inštituta Andrej Marušič – odkupila stavbo na Glagoljaški 8 v Kopru (objekt Pošte Slovenije) s skoraj 2.400 kvadratnimi metri uporabne površine.

Foto: Mirella Baruca

Kako poteka delo v univerzitetnem kampusu Livade po nesreči s požarom?

Sanacijska dela na objektu so v polnem teku. Načrtujemo, da bo v spomladanskem semestru študijskega leta 2018/19 kampus ponovno v uporabi. Nastalo situacijo smo takoj po požaru rešili z najemom dodatnih prostorov za raziskovalno in pedagoško delo, prav tako smo že v januarju letos pridobili nadomestno opremo za vso laboratorijsko opremo, ki je bila uničena v požaru. Raziskovalna in pedagoška dejavnost sta tako ves čas potekala neokrnjeno, seveda pa kampus nudi višji standard izvajanja naravoslovnih programov, zato se veselimo vrnitve v Izolo.

Kako pa je z zaposljivostjo vaših diplomantov? Med njimi velikokrat izpostavljate izjemno nadarjene posameznike?

Tako je. V tem desetletju se je nabralo kar nekaj diplomantov, ki so svojo študijsko pot nadaljevali na prestižnih univerzah v tujini in so zdaj raziskovalno aktivni v številnih mednarodno priznanih ustanovah. Še več pa je takih, ki so si s pridobljenim znanjem in kompetencami ustvarili svojo kariero na različnih področjih. V današnjem času je namreč pomembno predvsem to, da si mlad diplomant ustvari čim več poslovnih izzivov, ki pa jih lahko doseže z interdisciplinarnim znanjem in raznolikimi izkušnjami. Slednje ponujamo tudi v času študija, saj sodelujemo s podjetji in organizacijami ravno z namenom, da spoznajo potencialen kader oziroma da študenti spoznajo svoje bodoče zaposlovalce.

Kot institucija se trudimo, da bi z diplomanti ohranili stike bodisi za nadaljnja sodelovanja bodisi z namenom, da ugotovimo, ali naši študijski programi ustvarjajo dovolj pripravljene kadre, in zato nas zelo veseli, ker se nekdanji študenti redno oglašajo in delijo svoje izkušnje tako s profesorji kot tudi s trenutnimi študenti. Pred dvema letoma smo ustanovili tudi Alumni klub ravno z namenom, da bi se ti stiki tako med samimi diplomanti kot tudi s fakulteto ohranili in okrepili.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje obdobje?

Pred nami je novo poglavje s pomembnimi izzivi: tako kot svet okoli nas se bomo morali namreč še naprej razvijati hitro in učinkovito. Naši cilji ostajajo pedagoška in raziskovalna odličnost ter uveljavljenost in prepoznavnost v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Dosežemo pa jih lahko le s sodelovanjem z uglednimi institucijami, izmenjavo strokovnjakov in učiteljev, povezovanjem z gospodarstvom in aktivnim vključevanjem v lokalno ter širše nacionalno okolje.

Preprosto povedano, dosedanje delo bomo nadaljevali in ga nadgradili. Ostati želimo majhni, naš cilj pa je, da postanemo odlični na določenih področjih in referenčna ustanova na področju raziskovanja. Glede na naše uspehe lahko trdimo, da nam to že uspeva. Novosti vpeljujemo vsako leto: pripravljajo se novi študijski programi, ki jih od nas zahteva širša družba (na primer magistrski študijski program podatkovnih znanosti, okrepitev matematične smeri kriptografija ipd.), lani smo ustanovili Center za pozitivno psihologijo, ki se je že povezal s podobnim centrom na Univerzi Pensilvanije, letos pa je začel delovati Center za kriptografijo, ki predstavlja prvo tovrstno znanstveno središče v Sloveniji. Zelo aktivni so naši sodelavci v Laboratoriju za interakcijo človek – računalnik, ne smemo pa pozabiti na naše morske biologe in druge naravoslovce, ki podobno kot ostali širijo svoja področja delovanja in mrežo sodelovanj. Vse te odlike se že poznajo v kakovosti pedagoškega procesa, saj so kot rečeno vsi naši zaposleni tako raziskovalno kot pedagoško angažirani in posledično dobijo naši študenti najboljše, kar ponuja slovenska znanost.

Eva Branc

Povezane vsebine:

Mara Cotič: »Če želimo biti cenjeni, moramo biti ponosni nase«