NAŠE MORJE

Klavdij Godnič: Tradicionalno solinarstvo je pogoj za obstoj ogroženih rastlin in živali v solinah

Klavdij Godnič (1959) je leta 1984 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in pridobil naziv diplomirani inženir elektrotehnike, kasneje pa se je na Mednarodnem inštitutu za razvoj menedžmenta v švicarski Lozani dodatno izpopolnjeval na področju vodenja poslovanja večjih družb.

Pred nastopom direktorskega mesta v Solinah si je delovne izkušnje pridobil na vodilnih položajih v družbah, kot so S&T Slovenija, S&T A. G. Dunaj, Mobitel, One Dooel Skopje in Telekom Slovenije. Vodenje družbe Soline Pridelava soli je prevzel leta 2012.

Foto: Nataša Fajon

Soline so zavarovane kot mednarodno pomembno mokrišče. Katere naloge mora družba Soline opravljati za ohranitev tega prebivališča močvirskih ptic in drugih bitij?

Z besedo mokrišče označujemo različne biotope, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno to, da jim življenjski utrip daje voda. Soline skrbijo za ohranjanje vodotokov, obnovo nasipov, uravnavajo vodo, kar omogoča visoko pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Prav tako s pridelovanjem soli na tradicionalen način zagotavljamo razmere za obstoj specifičnih, tudi redkih in ogroženih rastlin ter živali, saj je tradicionalno solinarstvo pogoj, da bodo te vrste obstale v solinah tudi v prihodnje. V Krajevnem parku Sečoveljske soline opravljamo tudi naravovarstveni monitoring.

Gospodarska vloga solin je podrejena naravovarstveni in kulturni, a ohranjanje solinarskih navad sodi v kulturno dediščino. Pridelava soli poteka na Leri, na Fontaniggiah je bila opuščena v 60. letih prejšnjega stoletja, v prikazovalne namene pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Kakšna je razlika med obema načinoma?

Za pridelovanje soli na način, ki izvira iz 14 stoletja, kakršno poteka na Fontaniggiah, je značilno, da solinar skrbi tako za pripravo vode kot za pobiranje soli. Pri upravljanju vode si pomaga z lesenimi vetrnimi črpalkami. Bazeni so manjši in niso ograjeni z lesenimi stranicami, ampak so narejeni le iz solinarskega blata. Sol se odvaža na odlagališče s samokolnicami. Pridelava je težja, saj zahteva praktično neprestano prisotnost solinarja, ravno zato so nekoč na solinah tudi živeli.

Pridelava soli na Leri poteka v večjih bazenih, delo je razdeljeno med vodarje, ki skrbijo za vodo, in solinarje, ki pobirajo sol. Zaradi večjih površin solnih polj si vodarji za urejanje vodostaja poleg s plimo in oseko pomagajo tudi z električnimi črpalkami. Sol se na odlagališča odvaža z vozički na tirnicah.

Pri obeh načinih pridelave pa solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo petolo. To je plast biosedimenta, nekaj milimetrov debela plast alg, sadre in mineralov, ki preprečuje, da se delci blata pomešajo v kristale soli. Sol se pobira ročno, vsak dan, z enakim orodjem kot pred 700 leti. Značilnost naše soli je, da je za razliko od večine ostalih naravno bele barve.

Koliko solnih polj in v kakšnem obsegu je namenjenih pridelavi soli?

Trenutno imamo v produkciji 30 solnih polj, 26 na Leri in 4 manjša v Strunjanskih solinah. Solna polja predstavljajo manjši del celotne površine Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki meri 650 hektarjev.

Koliko soli povprečno pridelajo Soline?

Desetletno povprečje je 2.500 ton soli letno.

Kakšna je bila letošnja letina?

Povprečna, razlika je le ta, da smo letos pridelali 60 ton solnega cveta, kar predstavlja dveletno porabo in pozitivno odstopa od letnega povprečja. Pridelali smo tudi bistveno več kvalitetne Piranske soli z zaščiteno označbo geografskega porekla v primerjavi s preteklimi leti.

Kolikšen delež predstavlja sol pri prihodkih Solin?

Približno tretjino prihodkov ustvarimo s prodajo soli. Ostalo ustvarimo z dopolnilnimi programi proizvodnje in prodaje naravne kozmetike, prehrambenega in darilnega programa, gradbenimi deli vzdrževanja nasipov ter prihodki od obiska parka in term Lepa Vida.

Kakšno gospodarsko vrednost ima?

Danes Sečoveljske soline nimajo večje gospodarske vloge s stališča pridelave soli – njihov osnovni namen je naravovarstveni, etnološki, kulturni in turistični. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Vsekakor pa velja poudariti, da imajo Soline kot delodajalec, ki redno zaposluje preko 90 sodelavcev, pomembno vlogo v lokalni skupnosti.

Kam vse potuje? Jo pri nas uporabljamo, cenimo?

Sol v glavnem porabimo doma v Sloveniji, 15 % pa jo tudi izvozimo. Predvsem Solni cvet in Piranska sol z zaščiteno označbo geografskega porekla sta zelo cenjeni v tujini. Izvažamo jo največ v okoliške države – Avstrija, Nemčija, Italija, našo sol pa najdete tudi na policah na Japonskem, Kitajskem, v Ameriki, Ukrajini, na Madžarskem in še marsikje. Lahko jo kupite tudi tudi preko spleta. Največji portal, ki trži našo sol, je Amazon. Cena v tujini je običajno od dva- do petkrat višja kot pri nas.

Koliko solinarjev dela v parku? Kaj počnejo izven sezone pobiranja soli? Nekaj solnih polj se tudi oddaja? Kakšno je zanimanje? Kaj naredijo s pobrano soljo?

Redno zaposlenih solinarjev in vodarjev imamo 20, 10 solnih polj poleti še dodatno oddamo najemnikom. Vso sol najemnikov, pridelano na solnih poljih, odkupijo Soline in jo predelajo v končne izdelke. Prevelikega zanimanja za solinarski poklic ni, saj je delo naporno.

V zimski polovici leta solinarji ne počivajo. Opravljajo namreč vzdrževalna dela in pripravljajo solne fonde in petolo (podlago) za naslednjo solno sezono. Prav tako pa sodelujejo tudi pri upravljanju KPSS in pomagajo v pakirnici soli.

Kaj predstavlja največji prihodek Solin?

Največ prihodka Soline ustvarijo z lastnimi trgovinami, kjer poleg soli tržimo tudi naravno kozmetiko, ostali prehrambeni program ( zeliščne soli, čokolade s solnim cvetom …) in darilni program.

Kakšna je bila letošnja turistična sezona?

Letošnja turistična sezona je bila dobra. Dosedanji obisk KPSS je za približno 15 % večji v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Pričakujemo, da bo do konca leta 2017 število obiskovalcev preseglo 45.000, kar pomeni, da bo prihodek presegel 200.000 evrov.

Velikokrat beremo o finančnih težavah Solin zaradi stroškov vzdrževanja. Kako so ti razdeljeni glede na status zavarovanega območja na državnem nivoju. Kdo vse je odgovoren za njihovo ohranjanje?

V zadnjem času država za poslovanje KPSS namenja 212.000 evrov sredstev, kar zadošča le za tekoče upravljanje. Za obnovo in vzdrževanje objektov, infrastrukture parka ter nasipov je seveda to premalo. Do sedaj smo si pomagali s sredstvi, pridobljenimi v evropskih projektih, delno pa smo obnovo financirali z lastnimi sredstvi oziroma krediti Telekoma Slovenije, da smo solna polja usposobili za pridelavo jedilne soli. Za financiranje ohranjanja osnovne infrastrukture parka je odgovorna država, saj je to s komercialno dejavnostjo Solin oziroma prihodki iz naslova obiska parka praktično nemogoče.

Kako bo park upravljan v prihodnje. Govori se o predlogih, da bi bil izločen iz skupine Telekom in postal javni zavod, za pridelavo soli pa bi skrbeli drugi.

Vlada je ob nedavnem poskusu prodaje Telekoma Slovenije sprejela sklep, da se Soline izločijo iz lastništva Telekoma Slovenije. Trenutno potekajo pogovori, ki jih vodi ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z ministrstvom za finance, SDH-jem in Telekomom Slovenije, kjer iščejo možnosti nadaljevanja razvoja solin in upravljanja KPSS v okviru lastništva države. Nobena odločitev še ni sprejeta.

V sklopu družbe Soline deluje tudi Thalasso SPA Lepa Vida. Kaj je posebnost tretmajev, ki so na voljo ?

Predvsem to, da se vsi tretmaji izvajajo na prostem, v naravnem okolju parka in z naravnimi sestavinami, ki se nahajajo v parku – sol, slanica, solinarsko blato/fango. Fango in slanica vsebujeta visoko koncentracijo mineralov. Uporabljata se v medicinske namene, pri obolenjih, kot so revmatske in degenerativne sklepne bolezni, ter za lajšanje bolečin lokomotornega sistema. Fango se uporablja tudi v sprostitvene in lepotne namene, saj pospešuje izločanje znoja in odpadlih snovi iz telesa, koža pa postane mehkejša, bolj napeta in čistejša, zato ga uporabljamo tudi pri tretmajih za odpravo celulita in pri preoblikovanju telesa.

Kdo so obiskovalci Lepe Vide?

Večinoma prihajajo iz Slovenije, Lepo Vido pa obišče tudi večina gostov okoliških hotelov. Od tujih gostov prevladujejo Italijani, Avstrijci in Srbi.

Letos je odšel dolgoletni vodja parka, Andrej Sovinc. Kdo zdaj opravlja to funkcijo, če jo sploh, bo tako ostalo?

Trenutno opravljam funkcijo vodje parka jaz. Kadrovsko se bo spremenilo skupaj s spremembo lastništva Solin in prenosom koncesije za upravljanje KPSS na državo.

Povezane vsebine:

Sam svoj solinar: v Sečoveljskih solinah pobirajo sol tudi turisti

Nataša Fajon