AKTUALNO

Kdo lahko vpliva na razvoj portoroškega turizma?

Letošnja 120-letnica začetkov zdraviliškega turizma v Portorožu bi nas vse morala malce zaskrbeti. Občina v zvezi z razprodajo hotelov ne more ukrepati, minister se jezi, hotele pa poceni predajamo novim lastnikom. Turistično združenje Portorož medtem piše novo strategijo.

Hoteli, ki jih namerava prodati DUTB. Foto: Slovenski utrip

V letih 1970 -1976 smo v Portorožu in na Bernardinu zgradili večino hotelov ter tako dokončno usmerili pot takrat še masovnemu turizmu, ki so ga novodobni managerji, nekdanji socialistični direktorji, poskušali preusmeriti v individualnega, v pričakovanju bogatih gostov. Leta 2007 se je zgodil Istrabenz oziroma njegova holdinška družba, ki se je uspešno zadolžila pri 19 bankah v bajnem znesku 812 milijonov evrov. Nič narobe, bi lahko rekli, če ne bi Istrabenz s sredstvi od prodaje 100 bencinskih servisov in iz naslova posojil začel na veliko kupovati portoroške hotele (tudi Postojnsko jamo, hotel v Opatiji, Drogo …).

Predsednika Istrabenza Igorja Bavčarja je leta 2008 presenetila gospodarska in finančna kriza, in tako se je tudi znameniti Istrabenz turizem, v katerega je bilo vloženih okrog 400 milijonov evrov sredstev (vključno s prenovo starega hotela Palace), znašel v finančnih težavah in ni mogel več sproti vračati posojil. Letno so morali plačevati okrog osem milijonov evrov obresti. Podjetja knjižijo stroške obresti na stran negativne letne bilance, vračila glavnice pa v breme kapitala. Tako v bistvu skoraj nihče ne razume, kako je mogoče, da so lahko hoteli sedaj tako poceni in da portoroška hotelska podjetja beležijo odlično tekoče poslovanje.

Banke prodajo terjatve slabi banki

Mnogi se sprašujejo, kako lahko slaba banka tako poceni prodaja portoroške hotele? Odgovor je preprost. Slabo banko zanima predvsem to, da dobi kupnino, ki jo je plačala komercialni banki za prevzem terjatev.

Pred nekaj leti se je namreč začel zanimiv dolžniškoupniški ples holdinške družbe Istrabenz in komercialnih bank. Slednje so spoznale, da ne bodo mogle neposredno unovčiti terjatev pri svojem dolžniku Istrabenzu, uporabile so moč hipoteke in na pomoč jim je priskočila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali tako imenovana slaba banka, ki je večino terjatev odkupila ter tako postala neposredna lastnica večine portoroških hotelov. Komercialne banke so bile zadovoljne tudi z minimalnim izkupičkom (tudi 30 odstotkov terjatev), razliko do 100-odstotnih terjatev pa so banke morale knjižiti v breme kapitala! Rekli so “bolje nekaj kot nič”!

Kje so projekti?

V piranski občini se sprašujejo, zakaj v dveh mandatih ni bilo uresničenega nobenega večjega projekta infrastrukturne narave ali za hitrejši razvoj posameznega kraja s ciljem povečanja turistične ponudbe. Govori se o golf igrišču, termalni rivieri, prenovi nekdanjih skladišč soli, urbanega središča Lucije, domu vodnih športov in še bi lahko naštevali. Za naštete projekte bi moralo biti v prvi vrsti zainteresirano turistično gospodarstvo, pa očitno ni. Družba Golf Istra je klavrno propadla, še preden je pošteno zaživela. Pred tem so zapravili okrog pol milijona evrov!

V prodajo zadnji hoteli. Slaba banka noče uslišati ministra.

V največji turistični občini Piran nastaja stanje, na katerega ne more vplivati niti minister za gospodarske dejavnosti, kaj šele župan. Kapitalsko degradirani hoteli postajajo lahek in poceni plen kupcev iz tujine, ki deloma že vodijo svojo turistično politiko, uvažajo svoje materiale, svoja živila in svojo delovno silo.

Trenutno se v ozadju bije bitka za zadnjih šest hotelov (Grand Hotel Portorož, Slovenija, Riviera, Apollo, Mirna, Neptun), s čimer bi slaba banka unovčila terjatve do Istrabenza. Minister Počivalšek govori, naj slaba banka ne hiti, a ga očitno noče poslušati, čeprav je državna družba. Sedaj samo še čakamo razplet glede Hotelov Bernardin in »osamosvojitev« hčerinske družbe Sava turizem. Tudi v tem primeru gre za bančne terjatve zaradi zadolžitev v preteklosti.

Turistično združenje medtem piše novo strategijo

Turistična združenja (TZ) pomemben del sredstev za svoje delovanje prejemajo iz naslova turistične takse. V portoroškem primeru ta prihodek pomeni pomemben vir delovanja TZ Portorož. Tudi zato ima v njem največjo besedo občina in ne hotelirji. Turistično združenje Portorož je pred kratkim predstavilo novo strategijo, katere poglavitni cilj je dopolnitev prejšnje, promocija destinacije in tako imenovani zeleni turizem. Opravili so tudi anketo med turisti, ki so s hotelskimi storitvami v glavnem zadovoljni

Povezane vsebine:

Igor Novel: “Rast destinacije bomo dosegli le z boljšo uporabo obstoječih zmogljivosti.”

»Tu se zbiramo tisti, ki smo odprti do novih znanj in spoznanj«

Uspešna sezona in minus v blagajni

Tomi Brezovec: »Čez dvajset let turizem zagotovo ne bo tak, kot ga poznamo danes«

Franc Krajnc