ZDRAVJE

Karizma

Nekateri ljudje pustijo močan vtis na sogovornikih . Spet drugi so taki, da bi se človek kar stisnil k njim ali šel za njimi na konec sveta. Kaj jih dela tako posebne?

Včasih so za karizmo rekli, da je od boga poslana oz. da je prirojena. Najverjetneje zato, ker so jo vladarji in drugi pomembneži najbolj izražali. Če pomislite na ljudi, za katere menite, da so karizmatični: s čim izžarevajo karizmo?

A začnimo na začetku, kaj sploh je karizma? Slovar tujk jo razlaga kot izžarevanje pozitivnih osebnih lastnosti, ki pritegnejo, očarajo in prepričajo druge ljudi. Iz karizme izhaja tudi karizmatično vodenje, ki vključuje predvsem sposobnosti, ki se jih lahko naučimo oz. jih lahko izboljšamo z vajo.

Iz tega sledi, da karizma ni le za izbrance, ampak sodi med navadne spretnosti, ki se jih lahko vsak priuči oz. natrenira. Pridobimo si jo v zgodnjem otroštvu z opazovanjem ljudi okoli sebe in ponavljanjem aktivnosti, ki so nam prinesle uspeh. Kasneje v življenju pa si jo pridobimo z načrtnim treningom ali slučajno preko izkušenj.

Preden pogledamo, kaj »sestavlja« karizmo, najprej poskusimo ugotoviti, kaj ji škodi. Nizka samopodoba in njena sestavna dela nizka samozavest ter samospoštovanje. Močan negativni igralec je tudi sram. Pri »rušilcih« karizme je pomembno vedeti, da nam karizma skozi dan raste in pada. Zelo je pomembno, v kakšnem čustvenem stanju smo. Na nas vplivajo fiziološki dejavniki (bolečina, bolezen, veselje …), fizični dejavniki iz okolja (če nas slepi sonce, strgana majica in podobne stvari), mentalne ovire (strah, sram, trema, nesigurnost, odgovornost …). Velikokrat smo deležni »namernega nelagodja«, ko nas nekdo ponižuje s ciljem, da postanemo pohlevni kot ovčke. Zato je zelo pomembno, da takoj, ko se zavemo, da smo v negativnem čustvenem stanju, naredimo nekaj, da to stanje takoj spremenimo. Kako? O tem proti koncu besedila.

Karizmo kažemo predvsem z govorico telesa, tonom glasu in hitrostjo govorjenja ter s tem, kako in koliko med pogovorom poslušamo sogovornika. Veliko na karizmo vpliva tudi obleka (cena obleke, uniforme …) in drugi dodatki (ura, nakit, telefon, avto …).
Sestavljajo jo trije elementi:
a) Prisotnost: Je jedro karizme, sogovorniku dajemo občutek, da je najpametnejši in najpomembnejši človek ta trenutek na svetu. Pozoren poslušalec odseva karizmo. Prisotnost izražamo s samozavestjo, sproščenostjo, zagretostjo (koliko nam neka stvar pomeni), verodostojnostjo, prepričljivostjo (neskladje med tem, kar govorimo in kar kažemo z mimiko telesa), samospoštovanjem (zaupamo vase in ne potrebujemo zunanjih potrditev), sinhronijo (čustva, misli, telesni in obrazni izrazi, vedenje). Biti moramo prepričani v lastne zgodbe!
b) Moč: Moč se izkazuje z govorico telesa (poze moči), obnašanjem in simboli moči (denar, uniforma, strokovni ali statusni naziv).
c) Toplina: Sogovorniku pokažemo, da ga spoštujemo, razumemo in cenimo.

Pri »izkazovanju« karizme je zelo pomembno, da je naše obnašanje avtentično, kajti sogovornik bo takoj zaznal (začutil), če poskušamo odigrati vlogo. Ne smemo se preveč osredotočati na govorico telesa, ampak na možgane. Že pred pogovorom se moramo postaviti v želeno čustveno stanje. Zapomnimo si, tisto, v kar verjamemo, se odraža v naši govorici telesa.

Vaje za elemente karizme:
a) Prisotnost: Med pogovorom se osredotočamo na zvoke iz okolja, lastno dihanje, premikamo prste na nogah, a smo vseeno 100 % skoncentrirani na sogovornika.
b) Moč: Tisti, ki se zanašajo na karizmo moči, se poskušajo narediti večje (poze moči, kriljenje z rokami …), zavzemajo večji osebni prostor. Pomemben je tudi urejen videz s simboli moči.
c) Toplina: Med pogovorom pomislimo na nekaj lepega in gledamo sogovornika v oči. Poskušamo biti empatični (pomislimo na njegovo mladost, na težko življenje, zakaj je tak). Pomislimo na to, kaj se mu je hudega zgodilo včeraj, da je danes takšen.

Posvetimo še nekaj besed temu, kako na hitro spremenimo lastno čustveno stanje. Obstaja veliko načinov. V prejšni številki smo predstavili poze moči, s katerimi lahko hitro in učinkovito vplivamo na naše čustveno stanje. Na tem mestu pa bomo predstavili še tri metode.

Destigmatizacijo misli (sram, strah, občutek nesposobnosti …): Potrebno se je zavedati, da so ti občutki nekaj normalnega, naravnega in nekaj, kar občutijo vsi.

Ločevanje realnosti: Zavedati se moramo, da naše misli niso nujno pravilne oz. resnične. Ko razmišljamo o nekem problemu, se lahko zataknemo, se vrtimo okrog istih misli in ne najdemo prave rešitve. Vedeti moramo tudi, da pri koncentriranju na eno stvar, ne vidimo vseh ostalih realnosti.

Na novo napisana realnost: Stvarem, ki so se zgodile, damo nov pomen. Šef ne kriči name, ker sem nesposoben in ker dela nisem opravil dobro, ampak ker je imel težek dan in so tudi njegovi šefi zahtevali več od njega …

Namesto zaključka naj še enkrat ponovim. Karizme se lahko naučimo in karizmatični smo, ker se odločimo, da bomo. Res je, vse je povezano. Ko se odločimo, da bomo izžarevali karizmo, jo tudi začutimo in jo zares izžarevamo.

Življenje je igra, zato postanimo igralci. Naj bo karizmatično vedenje vaš vsakdanjik!

Povezane vsebine:

Poze moči – spremenite svojo držo in spremenili boste svoj svet

Si to, kar razmišljaš!

Mojmir Kovač