GOSPODARSTVO

Kako gospodarsko močna sta Obala in Kras?

Za gospodarstvo Slovenske obale in Krasa je značilno, da so gospodarske družbe (GD) v desetih letih poslovanja kar petkrat izkazale neto čisto izgubo. Izračuni kažejo, da znaša delež prihodkov GD na navedenem območju v primerjavi s prihodki GD v Sloveniji v zadnjih letih povprečno le okrog pet odstotkov. Povprečna bruto mesečna plača delavca v GD na obalno-kraškem območju je v letu 2016 znašala 1.516 evrov, kar je za dobrih 30 evrov več kot v letu 2015, a manj kot je znašala na ravni RS (1.536 evrov).

Dodano vrednost v obsegu 907,528 milijona evrov je lani ustvarilo 3.681 GD. Izgubo na substanci v znesku 10,52 milijona evrov je imelo 989 družb, a je gospodarstvo kot celota v letu 2016 izkazalo 162,81 milijona evrov neto čistega dobička ali povprečno na zaposlenega 7.804 evre, kar je 51 evrov manj kot v RS.

Obalno-kraške GD so imele na dan 31. 12. 2016 kar 1,031 milijarde evrov dolgoročnih in 1,384 milijarde evrov kratkoročnih obveznosti. Največ dodane vrednosti ustvarijo GD v MO Koper, sledita občini Piran in Sežana. Na četrtem mestu je Izola. Največ neto čistega dobička v letu 2016 so izkazale GD v Kopru, Sežani in Piranu. Izola je na petem mestu, neto čisto izgubo pa so izkazale GD v občini Hrpelje-Kozina.

V letu 2016 je bilo na novo registriranih 374 GD, izbrisanih pa 355. Samostojni podjetniki so poslovali pozitivno. Pozitivno je prvič po dolgih letih poslovala tudi panoga gostinstvo. Vesela je novica, da je v letu 2016 pozitivno posloval tudi piranski turizem.

Bilančni izkazi gospodarskih družb s sedežem na obalno–kraškem območju v letih 2007 – 2016

Primerjava podatkov GD s sedežem na obalno-kraškem območju (osem občin) v primerjavi s podatki vseh GD v Republiki Sloveniji v letu 2015:

Ugotovitve:

Gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju so v desetih letih poslovanja pri povprečnih letnih celotnih prihodkih 4,05 milijarde evrov kar petkrat izkazale neto čisto izgubo v skupnem znesku 540,95 milijona evrov, medtem ko je bilo izkazanega neto čistega dobička v znesku 595,17 milijona evrov.

V treh zaporednih letih (2012-2014) je po uradnih podatkih izpostave AJPES Koper panoga gostinstvo izkazala skupaj nekaj več kot 80 milijonov evrov neto čiste izgube, od tega največ panoga v največji turistični občini Piran. V letu 2016 je bil zabeležen neto čisti dobiček.

Podatki kažejo tudi:

1. Število gospodarskih družb (GD) s sedežem na omenjenem območju se vsako leto povečuje. Ob siceršnjem povečevanju števila gospodarskih družb pa se je vse od leta 2007 do 2013 postopoma zmanjševalo število zaposlenih.

2. Število zaposlenih pri omenjenih gospodarskih družbah se je vse do leta 2013 zmanjševalo, nato pa se je v letih 2014, 2015 in 2016 rahlo povečalo.

3. Neto čisto izgubo v letu 2015 so izkazale štiri panoge: kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, rudarstvo, gostinstvo ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Neto čisto izgubo v letu 2016 je bila izkazana le še v rudarstvu (sem sodijo tudi soline) ter v strokovno znanstveni in tehniški dejavnosti.

Vzroke za izgubo je treba iskati v prevelikih stroških poslovanja obalno-kraškega gospodarstva, zlasti tudi v stroških za plačilo
obresti zaradi velikih zadolžitev (v preteklosti v gostinski panogi (Istrabenz turizem).

Izračuni kažejo, da znaša delež obalno-kraškega gospodarstva v gospodarstvu Slovenije v povprečju le pet odstotkov ter da glede na višino prihodkov dosega relativno slabe ekonomske rezultate, ki pa se izboljšujejo.

Vir: AJPES Koper

Franc Krajnc