AKTUALNO

Kaj pa, če bi letos volili marsovce

Dolga leta smo volili znane ljudi. Pravzaprav skoraj ene in iste. O njih smo vedeli vse: kakšni so, kaj zmorejo in kaj imajo. Zdaj nas kar naenkrat zanimajo neznane osebe in tako volimo tiste, o katerih vemo zelo malo ali nič.

Pravzaprav gre za zanimiv fenomen, ki še zdaleč ni zgolj naš, ampak ga poznajo po večini razvitih dežel, kjer imajo že dolgoletne izkušnje s parlamentarno demokracijo. Politični analitiki pravijo, da gre za željo po spremembi, ki pa je le posledica spremembe v načinu izbiranja med kandidati. Gre za metodo izločanja, s katero se ne vprašamo, koga bomo volili, ampak koga ne bi volili. Navidezna minimalna razlika v vprašanju je v resnici bistvena za sam izbor.

Če smo včasih hodili na volitve z jasno idejo, koga bomo obkrožili, se danes naš izbor začne tako, da najprej podzavestno izločimo tiste, ki jih ne bi volili. Sam začetek tega postopka je dokaj preprost. Brez razmisleka že vemo, koga ne bomo nikoli volili. Potem pridejo na vrsto za izločanje tisti, ki bi jih morda volili, če ne bi imeli kandidatov, ki jih nikoli ne bi volili, potem pridejo tisti, ki smo jim kaj zamerili, nato tisti, od katerih ni bilo nobene koristi, nato naši, ki so nas razočarali, dokler ne pridemo do novincev.

Dokler smo še volili tiste, s katerimi smo bili zadovoljni, so imeli novinci velike težave in pred njimi je bila dolga pot uveljavljanja. Zdaj, ko volimo po metodi izločanja tistih, ki jih ne bomo volili, je novincem veliko lažje, če se dobro pripravijo na vstop v politiko.

Zanimivo je, da z neznanim človekom ne bi šli na dopust, bi ga pa imeli za predsednika države, vlade, občine ali krajevne skupnosti.

Neznanec je v tem primeru oseba, ki je ne poznamo po njenih karakternih značilnostih, po ideoloških usmeritvah, po delovnih in strokovnih kvalitetah in po odnosu do soljudi ali podrejenih.

Zakaj sploh govorim o tem? Zato ker bomo tudi tokrat, 3. junija in 18. novembra, na volilnih lističih videli imena ljudi, o katerih pravzaprav nič ne vemo. Takšnih bo na kandidatnih listah vsaj 50 pa do 80 odstotkov, na državnozborskih volitvah pa bo neznancev še več, posebej tistih proti koncu liste kandidatov.

Drago Mislej – Mef

Morda ne bi bilo korektno naštevati imena tistih poslancev državnega zbora ali pa občinskih svetnikov, ki v celem mandatu niso spregovorili niti ene same besede ali pa so zgolj prebrali uradno izjavo o stališču kakšne komisije ali odbora, bilo pa bi koristno za volivce, ki bodo nehote lahko ponovno izvolili solidno plačanega, javnosti neznanega, a stranki lojalnega dvigovalca rok.

Zato se stranke tako otepajo večinskega sistema, v katerem volivci neposredno izberejo kandidata in ne stranke, kajti na ta način bi izgubili tiste neznane, neopazne izvoljence, ki jim nekateri pravijo kar marsovci. Tudi njih še nihče ni videl, pa smo jim že dali ime.

Drago Mislej – Mef, iz ene od majskih izdaj tednika Mandrač.

Povezane vsebine:

Izvoljenci niso vedno izvoljeni

Kako je nič postalo kar nekaj