PRAVICE DELAVCEV

Javno pismo bodočemu/-i ministru/-ici za delo, družino in socialne zadeve

Koper, 20. avgust 2018
Sindikalni predstavniki so v javnem pismu, naslovljenem na mandatarja in predsednike parlamentarnih strank, ki se usklajujejo o sestavi nove ministrske ekipe, vključno z Levico, predstavili svoja pričakovanja o nalogah, ki naj bi jih v mandatu vlade v nastajanju izpolnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podpisniki pisma so Goran Lukič, predsednik društva Delavska svetovalnica, Damjan Volf, generalni sekretar OSO-KS 90, in Peter Majcen, predsednik KS 90.

Foto: YT

Kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost, je delovna problematika preveč pomembna, da bi jo prepustili ustaljenim političnim tirnicam, zato so se odločili, da ne bodo čakali na predstavitev kandidata/-ke za ministra/-ico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, češ da gre za osebo, ki odloča o tem, v katero smer se bosta razvijala trg dela in socialna država.

“Dogajanja na trgu dela ne čakajo. Dogajanja na trgu dela terjajo ukrepanje. Takojšnje ukrepanje,” so zapisali.

V nadaljevanju so v treh točkah predstavili anomalije na trgu dela, ki so se v zadnjem času premočno uveljavljale kot pravila, kar pa je po njihovih besedah nedopustno. Urejenost trga dela so razdelili na tri sklope – stabilen institucionalni okvir, operativna učinkovitost in takojšnje soočenje z akutnimi težavami.

Stabilen institucionalni okvir je tisti, ki poudarja pomen socialnega dialoga in takojšnjega sistemskega soočenja z vse bolj intenzivnimi napadi delodajalcev na sindikalne zaupnike, ki so se v zadnjem času dogajali v Heliosu, Arrivi, Kovinoplastiki Lož, Domu upokojencev Kranj, na Pošti Slovenije, Triglavu in drugih. Zato bodočega/-o ministra/-ico pozivajo, “da nemudoma naredi vse za spremembo zakonodaje tako, da bo razloge za odpoved sindikalnemu zaupniku ugotavljalo sodišče in ne delodajalec, ki se želi znebiti sindikalista ali sindikalistke, ki je na strani pravice”.

Pod operativno učinkovitost je sindikalna organizacija izpostavila nujnost takojšnjega izboljšanja kadrovskih kapacitet Inšpektorata za delo. Pristojni parlamentarni odbor je namreč lani sprejel sklep, s katerim so vlado pozvali, naj v kadrovskem načrtu omogoči zaposlitev vsaj 20. novih inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij do konca leta 2018, vlada pa je za to obdobje dovolila le 5 novih zaposlitev, kar je po besedah sindikalistov odločno premalo.

“Nemudoma naj se sprožijo postopki za zaposlitev najmanj 15 inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij,” so zapisali.

V sklopu soočanja z akutnimi težavami so podpisniki izpostavili dve pereči težavi – agencijsko delo in delovni čas.

Kot so zapisali, je vedno več primerov, ko so podjetja, ki se navzven predstavljajo kot gradbena, predelovalna, storitvena ipd., nič drugega kot neregistrirane agencije za zagotavljanje dela, ki se izogibajo določilom Zakona o urejanju trga dela, kjer so natančno določeni elementi zagotavljanja dela, navodila za opravljanje delovnih nalog pa jim daje sam naročnik. Ker se v tovrstnih podjetjih dogajajo številne kršitve delovne in socialne zakonodaje, pozivajo k zagotovitvi ustreznik kapacitet IRSD za intenziven usmerjen pregled delovanja podjetij z vidika elementov zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Pred tem naj se pripravi in v zakonodajni proces vnesejo spremembe področne zakonodaje, po kateri bo “obvezna ponudba (ustrezne) pogodbe o zaposlitvi pri uporabniku za delavce, ki so zaposleni pri neregistriranih agencijah za posredovanje dela. Pogodbe, ki ne bo ignorirala delovne izkušnje delavca in ga pahnila v (naj)nižje plačne razrede.

Foto: YT

Pri delovnem času so v sporočilu za javnost izpostavili, da so bile kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov med najbolj perečimi kršitvami na področju delovnih razmerij v letu 2017. Najhujše so bile v dejavnosti gostinstva in turizma, gradbeništva in trgovine. Od bodočih varuhov pravic delavcev pričakujejo zagotovitev kapacitet za intenziven pregled delovanja podjetij z vidika nadzora (evidenc) delovnega časa, še pred tem pa naj se v zakonodajni proces vnese “spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki v tem trenutku ne določa obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov, na kar tudi opozarja IRSD v letnem poročilu za 2017”.

Po oceni sindikalnih predstavnikov predstavljajo predlogi le najpomembnejše težave, te pa so prisotne tudi na ostalih področjih.

“Zdaj, v času konjunkture in pomanjkanja kadrov, še posebej pričakujemo tudi na področju zakonodaje s področja trga dela predloge ustreznejših rešitev, sicer bodo namesto vas rešitev našli delavci in delavke sami, z odhodom v tujino, kjer bodo imeli boljše delovne pogoje,” so še zapisali in poudarili željo po srečanju, kjer bi vsem naslovnikom razložili težave, “s katerimi se soočajo delavci in delavke pri svojem poštenem delu”.

Uredništvo