AKTUALNO

Izvoljenci niso vedno izvoljeni

V kratkem bomo državljani Slovenije odšli na prve letošnje volitve, ki vedno bolj spominjajo na dalmatinski korzo, kjer eni hodijo mimo, drugi pa stojijo in izbirajo. Z očmi, s srcem in s pametjo.

Volitve so pravzaprav najbolj sofisticirana oblika osvajanja, tistega, ki ga poznamo od osnovne šole naprej, skozi mladostniška leta in potem vse do doma upokojencev. Metode se z leti spreminjajo, ampak cilj je vedno isti. Nekoga prepričati, da ste točni vi tisti pravi ali prava izbira zanj ali zanjo.

Slovenci smo med tistimi narodi, ki so ljubezen tudi jezikovno še najbolj povezali z volitvami. Tudi če bi kdo očital, da izraza »voliti« ne moremo enačiti z izrazom »ljubiti« ostaja dejstvo, da imamo v našem pravopisu tudi besedo »izvoljenec« ali »izvoljenka«, ki zagotovo nimata nobene zveze z volitvami ampak zgolj z ljubeznijo.

In ker pravimo, da je ljubezen slepa, se ni čuditi, da se pri nas volivci obnašajo kot zaljubljenci in takšni so običajno tudi rezultati volitev. Seveda je med ljubeznijo in volitvami velika razlika in niti staroslovanski izvor te besede ne more tega spremeniti. Največja razlika je, seveda, v pojavnosti enega in drugega. Ljubezen je, razen nekaterih izjem iz rumenega tiska, intimna, skrita ali vsaj prikrita, medtem ko so volitve izrazito glasne, javne, vsem dostopne, še posebej v predvolilnem času, ki ga lahko enačimo s postopki osvajanja v ljubezni.

Osvajanje je pravzaprav predvolilna kampanja, v kateri ne gre verjeti prav vsaki besedi. Sam postopek je v obeh primerih dokaj podoben. Kaj počne tisti, ki bi rad osvojil dekle, ali fanta, skratka, nekoga s katerim bi rad bil? Seveda najprej poveličuje samega sebe in svoje sposobnosti ter se na tak način predstavlja kot prava izbira. Prav to počnejo tudi kandidati na volitvah. Tudi oni poveličujejo svoje delo in se volivcem predstavljajo kot idealen izbor.

Med osvajanjem in v predvolilni kampanji je dovoljeno marsikaj. Lahko si privoščite majhno laž, predvsem pa lahko, oziroma kar morate, veliko obljubljati.

Obljubljati nemogoče je dokazano koristno v obeh primerih, tako v postopku osvajanja kot pred volitvami. Razlika je le v tem, da funkcijo nadzornega organa po uspešnem osvajanju opravlja partner, po končanih volitvah pa opozicija, oboji pa, bolj ali manj, neuspešno.

Ljubezen je namreč slepa, volivci pa tudi. Tako kot zaljubljenec ne verjame tistim, ki mu pravijo, da je izvoljenec ali izvoljenka drugačna, kot se kaže na prvi pogled, tako tudi volivec ne verjame tistim, ki mu skušajo povedati, da v resnici voli nekoga, ki tega ni vreden. Oboji namreč sila neradi priznajo svojo napako in vztrajajo do konca, čeprav na lastno škodo.

Dilema ali voliti nekoga z glavo ali s srcem, se bo letos pojavila dvakrat. Kateri del telesa boste poslušali?

Drago Mislej, iz ene od marčevskih izdaj Mandrača

Povezane vsebine:

Kako je nič postalo kar nekaj