AKTUALNO

Istrski priimki 2: Kovač

Kovač je eden najpogostejših priimkov v Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, v Srbiji in na Madžarskem. V Sloveniji ga nosi kar 4697 ljudi. Še več pa je Kovačičev, 5623, kar je velikokrat izpeljanka iz Kovača.

Razširjenost priimka Kovač v Evropi: največ jih je na Slovaškem.

Samo dva priimka sta v Sloveniji še bolj pogosta od Kovačiča. Ne vemo, koliko Kovačičev je bilo v začetku Kovačićev (danes jih je 312) in koliko Kovačičev. Ne vemo tudi, koliko je Kováčev in koliko Kòvačev. Zato je po priimku danes težko določiti, ali gre za Slovenca, Hrvata ali Srba. Le za izpeljanko Kovačević lahko trdimo, da ni nastala v slovenskih deželah.

V evropskem merilu gre za enega najpogostejših priimkov. Na Slovaškem je Kovačev 14, v Srbiji devet, na Hrvaškem sedem, v Bosni pa 4 tisoč. Po vsem svetu jih je skupaj zavidljivih 55.000. Mednje Kovacev ali Kovacsev niti nismo šteli …

Etimološko je izvor priimka povsem preprost. Eden najstarejših poklicev je nastal veliko pred prvim priimkom. Dobil ga je človek, ki je opravljal poklic kovača. Možno je tudi, da se je koga ta priimek prijel tudi samo zato, ker je živel v družini kovača. Zavrniti pa moramo tezo, da bi kdo dobil ta priimek zaradi ribe ali kovanca za 10 jugoslovanskih par s tem imenom.

V srednjem veku so bili kovači kot obrtniki premožnejši od kmetov, pa tudi selili so pogosteje. To v rodoslovju predstavlja včasih nepremostljivo težavo. Če najdemo prednika s priimkom Kovač, ki se je nekam preselil pa nimamo podatka odkod, je naše raziskovanje običajno zaključeno. V takih primerih je bolje imeti prednika z redkim priimkom, saj ga lažje iščemo po širši okolici.

Tino Mamič

Prvega Kovača v Kopru najdemo 9. septembra 1573. Takrat se je rodila Francesca Covaz, kot piše v knjigi. Dejansko pa je to bila verjetno Frančiška ali Franica Kovač. Njenemu očetu je bilo ime Anzolo. To je beneška različica imena Angel, kar kaže, da je bil krstitelj, ne pa oče krščenega, Benečan.

Vpis krsta Francesce Covaz, hčere Anzola iz leta 1573.

Le nekaj mesecev kasneje najdemo še eno družino Kovač, kjer pa je bilo očetu ime Nicolo. V resnici mu je bilo ime verjetno Nikolaj ali Nikola. Januarja 1574 je dobil hčer Lucijo, aprila 1577 pa Andrijano. Zaradi slednjega imena bi lahko domnevali, da je več možnosti, da gre za hrvaško kot za slovensko družino. Andrijano najdemo omenjeno tudi leta 1602, ko je bila za botro. Družina se je nato verjetno izselila iz Kopra, saj med krsti v naslednjega pol stoletja ne najdemo nobenega Kovača.

Tino Mamić (avtor je profesor zgodovine, ki izdeluje družinska drevesa, www.tinomamic.eu)

Povezane vsebine:

Istrski priimki (1) – Panger