KULTURA

Hrematizem je največji transvestit, ki danes rovari po svetu

Ob 500. obletnici Lutrovega protestnega pisma o nevzdržnih razmerah v cerkvi, 31. oktobra 1517, je avtor več kot tridesetih knjig, duhovnik in doktor znanosti s področja literarnih ved pater Karel Gržan napisal 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Knjigo in avtorja je sredi meseca v Mestni knjižnici Izola predstavila Diana Pungeršič.

Foto: Karel Gržan, avtor: Nataša Fajon

Nevzdržnost današnjih ekonomskih in življenjskih razmer je vzrok 95 tez patra Gržana, v katerih je poziv, da se odvrnemo od krivičnega in zločinskega hrematizma in obudimo nauk ekonomije, katere temeljno poslanstvo je skrb za dom – poskrbeti za slehernika. 95 tez je knjižica, ki vabi k razmišljanju o svetu, v katerem danes živimo. 

Po besedah Diane Pungeršič je Karel Gržan oseba, ki je s svojo intelektualno, predvsem pa srčno širino v današnjem prostoru skorajda nespregledljiv, saj je eden tistih, ki se je oglasil, eden tistih, ki ni priden, ni prilagojen, ampak tisti, ki je pokazal smer v boljši jutri.

Kljub jasni povezavi dela z Lutrom je pater pojasnil, da je navdih za knjigo nastal v stiski, in to ne samo človeka, temveč celotnega stvarstva. Znašli smo se namreč v situaciji, ko večina ljudi na svetu živi v razmerah, ki dušijo in plašijo misel ter počutje. V razmerah, ko so medsebojni odnosi zbegani.

“In ko se je bližala ta velika okrogla obletnica, 500-letnica reformacije, se mi je zdelo, da je potrebno ozavestiti temeljno prevaro, nedopustnost našega časa. Martin Luther je pred petstotimi leti dejansko vrgel iz besedovanja o bogu to, kar v besedovanje ne sodi. Opozoril je, da cerkev potrebuje preobrazbo,” se je navezal na svojega navdihovalca.

A kot je povedal v nadaljevanju, danes bolj kot teologija ljudi duši ekonomija. Ker ni tisto, kar bi morala biti. Platon je v svoji Državi pojasnil, da beseda ekonomija pomeni poskrbeti za dom. V nasprotju s to ekonomijo pa so že stari modreci govorili o t.i. hrematizmu, obliki družbene ureditve, ki so jo označili kot popolnoma nedopustno, ker v njej večina ljudi živi v bolj ali manj suženjskih razmerah v odnosu do priviligiranih. V ekonomiji je kopičenje bogastva, imetja posameznika omejeno glede na skrb za celoten dom, za vse, pa naj bo to na lokalni ali planetarni ravni. Pri hrematizmu te omejitve ni.

“Na začetku preteklega leta smo slišali, da osem ljudi poseduje toliko kapitala kot revnejša polovica človeštva. Nič hudega. Naj. Problem je v tem, da toliko ljudi nima dovolj. Zato ta nepreskrbljenost postavlja kapital, ki se kopiči pri posameznikih, za nedopustno obliko. Za nekaj sprevrženega, za nekaj, česar ne bi smelo biti. Če vsak dan umre 18.000 otrok zaradi lakote, še toliko, ker nimajo pitne vode ali zdravila, ki stane en euro, če vidim, da vi tu zbirate pokrovčke zato, da bodo lahko otroci šli na operacijo, je to sramota. Tisti pokrovčki so izraz izkrivljenosti naše družbe,” je bil kritičen Gržan.

Prepričan je, da je dozorel čas za reformo, v kateri naj bi ozavestili največjo globalno prevaro, ki se trenutno dogaja na tem svetu – da se hrematizem, torej nedopustna oblika družbene ureditve, razglaša za ekonomijo.

“Hrematizem je dejansko največji možni transvestit, ki danes rovari, šari po tem svetu. Ker se oblika, ki še zdaleč ni ekonomija, razglaša zanjo,” je pojasnil osnovno težavo današnjega časa.

Hkrati je izrazil veselje ob spoznanju, da se pri vedno večjem številu ljudi prebuja zavest, ki bi jo lahko pisali z veliko začetnico. A ko to vidijo tudi manipulatorji, ki jim to ni všeč, sprožijo revolucijo ali vojno. V ta namen je potrebno ljudi postaviti na nasprotna pola, da bi v njih prebudili potrebo po bojevanju.

Foto: Karel Gržan, avtor: Nataša Fajon

“Mi smo vrojeni v svet dvojnosti, ne moremo reči, da se ne bomo delili na dvoje, mi se sami po sebi delimo na dvoje. Če je en za, je drugi malo proti, četudi ni nekih bistvenih razlik, si jih mi ustvarimo, ker se sami po sebi zelo radi neizbežno polariziramo. Že stara ljudstva so iskala, kako to polarizacijo, da ne pride do bojevitosti oziroma dvobojevanja, izključevanja, bojev, pobojev, kako to napetost izkoristiti za dobro,” je razložil pater.

Ugotovili so, da mora biti delček tretjega – skupni cilj -, kar nas povezuje. To ne pomeni, da izključuje razlikovanje, temeljno razmerje je 5:1 – vaditi moramo, da pri drugem na eno razlikovanje najdemo pet stvari, ki naju povezujeta. Pa naj bo to v prijateljstvu, družini, politiki ali družbi.

“To ne pomeni, da enako mislimo, saj bi sicer bil dolgčas, a vedeti moramo, kaj nas povezuje, tisto, v čemer pa se razlikujemo, pa ni zato, da se zavračamo, ampak da lahko mislimo naprej. Kajti samo tisti, ki misli drugače od mene, mi da misliti,” je še dodal.

Knjigica s 95. tezami je pomembna, ker ozavesti pojme in izziva k razmisleku in prebujenju, ki nas osvobajata, da se ne prepustimo manipulaciji in speljevanju v medsebojne konflikte. Pri tem je po patrovih besedah zelo pomembna tudi ironizacija, ki pa se vedno začne pri sebi ter na zdravi samozavesti.

“Vem, da sem vreden, sem pa tudi pomanjkljiv, in ko ironiziram sebe iz zdrave samozavesti, ne iz poniževanja, ironizacija omogoča preraščanje. Enako je z družbeno ironizacijo. Mi vemo, da je v družbi danes veliko dobrega, imamo pa se čemu smejati, zato da bomo to preraščali. Reforma ni spodkopavanje obstoječega, ampak je najprej potrebno ozavestiti, kaj je v družbi dobro in se potem iz samozavesti vrednega dejansko posmehovati tistemu, kar je res slabo,” je predavanje ob predstavitvi svoje najnovejše knjigice dejal pater Karel Gržan.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

S filmom Družina in humanitarno akcijo do večje občutljivosti za ljudi v stiski

Pomembna obletnica za Osnovno šolo Dante Alighieri v Izoli