NE SPREGLEJTE

Heroj ni tisti, ki vozi pod vplivom alkohola, ampak tisti, ki sede za volan trezen

Jure Košir na invalidskem vozičku je res nenavaden prizor, a tako ga lahko vidimo v videu, kjer pravi: »Nočem pristati na vozičku. Zato podpiram iniciativo Heroji furajo v pižamah.« Juretu Koširju se z željo za varnejše ceste pridružujejo tudi drugi znani Slovenci – Dejan Zavec, Alya, Vid Valič ter Filip Kržišnik in Blaž Slanič iz F&B Acrobatics. Vsi skupaj podpirajo iniciativo “Heroji furajo v pižamah”, ki z glavnim sporočilom »poskrbi za varen prevoz domov« aktivno osvešča širšo slovensko javnost o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola, ki je najpogostejša ravno med mladimi vozniki. Heroj namreč ni tisti, ki sede pijan za volan, ampak vsak, ki se sredi noči trezen odpravi po bližnjega na zabavo, da bi ta varno prispel domov.

Ker se največ nesreč na slovenskih cestah zgodi ravno decembra, so se v zavodu Vozim aktivno lotili rešitve problema, tako da so varno in brezplačno vozili z zabav domov pravi heroji – invalidi, ki so bili poškodovani v prometnih nesrečah in zdaj v okviru zavoda Vozim širijo pozitivno poslanstvo za varnejše ceste. Pogovarjali smo se z njihovim direktorjem, Davidom Razborškom.

Ambasadorji iniciative Heroji furajo v pižamah, avtor: Ajša Alagič

Konec novembra ste v zavodu Vozim začeli z novo akcijo Heroji furajo v pižamah, katere glavno sporočilo je “poskrbi za varen prevoz domov”. Zakaj zdaj, zakaj tako poimenovanje, zakaj tako sporočilo?

V Sloveniji se vsako leto še vedno zgodi preveč prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v katerih so udeleženi mladi (starost med 15 in 29 let), slednji pa so prav tako prepogosto tudi povzročitelji nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Da bi na to opozorili , hkrati pa aktivirali vse soustvarjalce prometne varnosti, smo se lotili projekta “Heroji furajo v pižamah”. Projekt je pravzaprav zaživel že 15. novembra, ko smo v Idriji izvedli prvega v seriji treh posvetov, sledila sta še posvet v Slovenskih Konjicah, 21. novembra, in Brežicah, 28. novembra, na temo prometne varnosti mladih. Posvetov so se udeležili predstavniki lokalnih oblasti, strokovnjaki s področja prometne varnosti in varovanja zdravja, predstavniki šol ter mladi – torej vsi, ki na takšen ali drugačen način soustvarjajo prometno varnost. Namen posvetov je bil priti do konkretnih predlogov izboljšanja prometne varnosti v posameznih občinah, ki bodo zaživeli v prihodnjih letih.

Samega projekta ni bilo težko poimenovati, saj vsi vemo, da ni heroj tisti, ki vozi pod vplivom alkohola, ampak tisti, ki sede za volan trezen. Heroj je torej mladostnik, ki trezen vozi z zabave domov, ki trezen pripelje domov svoje prijatelje. Heroji pa so tudi starši, ki sredi noči pridejo po svoje otroke (v pižami). Tako kot so včasih naši starši čakali pred diskoteko, tako naj bi sedaj tudi mi, ko smo sami starši, čakali svoje otroke in njihove prijatelje ter poskrbeli, da po zabavi prispejo varno domov.

Gneča pred stojnico za alkotesterje, kjer so vinjene voznike odvračali od vožnje pod vplivom alkohola, avtor: Luka Rudman

Kje vse in kako ste jo izvajali?

Enega ključnih aktivnosti projekta so predstavljali posveti v treh izbranih občinah, v Idriji, Slovenskih Konjicah in Brežicah. Občine niso bile izbrane naključno, gre namreč zaobčine, ki sodijo v zgornjo tretjino slovenskih občin po številu prometnih nesreč z udeleženimi mladimi in številu nesreč, ki jih povzročijo mladi, na število prebivalcev,. V teh občinah smo v soboto, 9. 12. 2017, izvajali brezplačne vožnje na zabave in z zabav. Vozili so predstavniki zavoda Vozim, poškodovanci prometnih nesreč. Namen organiziranih voženj je bil pokazati mladim, njihovim staršem, predstavnikom lokalnih oblasti in stroke, da je organiziran prevoz z zabave ključ za varen prihod mladih domov. Sedaj štafeto za varen prevoz mladostnikov na in z zabav predajamo vsem njim. Projekt bomo izvajali tudi v naslednjih letih, ko bomo k sodelovanju povabili nove tri občine.

Podobnih akcij je bilo že mnogo, imate občutek, da so mladi gluhi zanje oziroma kje vidite razloge, da je vožnja pod vplivom alkohola med mladimi še vedno tako pogosta?

Vožnji mladih pod vplivom alkohola botruje več dejavnikov. Nedvomno nam ni ravno v ponos, da se naša kultura zaradi količine popitega alkohola na prebivalca imenuje tudi “mokra kultura”. Alkohol je cenovno dostopen, predvsem pa lahko dostopen. Marsikje na podeželju alkohol proizvajajo kar doma, kar pomeni, da so mladi v stiku z njim že od malega. Pomembno vlogo igrajo tudi starši oziroma njihovo stališče do uporabe alkohola. Če imajo jasno izoblikovano stališče, da alkohol ne sodi za volan, ga zlahka privzgojijo tudi svojim otrokom. Ker pa pogosto starši prav tako vozijo pod vplivom alkohola, tudi mladostnik živi v prepričanju, da s takšnim početjem ni nič narobe. Ne nazadnje mladostnik velikokrat sede za volan, ker pač nima druge izbire, saj zaradi pomanjkanja lokalnega prevoza ne more domov, ali pa ga k temu spodbujajo prav tako alkoholizirani sovrstniki, katerih presoja je zaradi vpliva alkohola okrnjena.

Z akcijo nagovarjate tudi starše, se vam zdi, da bi morali storiti več, da bi se njihovi otroci varno vračali domov?

Seveda, tako kot so to počeli naši starši, k temu nagovarjamo tudi starše današnjih mladostnikov. Namen akcije je pokazati, da se to da, da ni tako težko sredi noči počakati svojega otroka in njegove prijatelje ter jih varno spraviti domov.

Menite, da bi primerne oblike javnega prevoza zmanjšale število nesreč?

Da, zagotovo bi pripomogle k zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Ne živijo vsi v mestu, kjer lahko po večini opravkov, pa tudi na zabavo, gredo peš.

Ali niso brezplačni prevozi, prevozi staršev … lahko tudi potuha mladim za brezskrbno popivanje? Kaj pa prevzemanje odgovornosti za varen prevoz domov?

Ne, ne gre za dajanje potuhe mladostnikom, ki bi zaradi tega brezskrbno in brezglavo popivali na zabavah. Že sama misel na to, da bo ponje prišel starš, vpliva nanje tako, da manj popivajo, saj nočejo, da bi jih starši videli pijane.

Ste direktor zavoda Vozim, ki je nastal z rastjo gibanja Še vedno vozim – vendar ne hodim. V njem delujete ljudje s posebnimi zgodbami, ki se ukvarjate z inovativnim izobraževanjem o varni vožnji. Kakšno je to izobraževanje in kdo ste predavatelji?

Delavnice “Še vedno vozim – vendar ne hodim” izvajajo člani zavoda Vozim, ki so zaradi prometne nesreče pristali na vozičku kot para- ali tetraplegiki. Predavatelji prihajajo iz vse Slovenije, vse je doletela podobna usoda, a se je z njo vsak spopadel na svoj način, zato je v njihovih zgodbah moč slišati osebno noto. Vsebina delavnic je posebej prilagojena za zadnjo triado osnovnošolcev, ki se v prometu udejstvujejo predvsem kot pešci in kolesarji, in posebej za srednješolce, ki bodisi že imajo vozniški izpit za avto bodisi so tik pred tem, da ga pridobijo.

Odhod izpred idrijske avtobusne postaje s herojskim vozilom in avtobusom, ki sta ga zagotovila Mladinski center Idrija in Občina Idrija, avtor: zavod Vozim

Je za mladostnika res dovolj, da sliši zgodbo sovrstnika, ki je doživel prometno nesrečo? Pri mladih je mišljenje, da se njim ne more nič zgoditi, še pogosteje kot pri odraslih.

Naše delavnice so kratko- in dolgoročno evalvirane. Analize kažejo, da zgodbe “preživelih” spreminjajo stališča mladih do prometa in njihove udeležbe v njem. Namen delavnic ni, da poslušajo pridige, česa naj ne bi počeli, ampak da jim nekdo iz prve roke in na prijazen način pove, da se je priporočljivo zavedati, kaj delajo.

Kje organizirate predavanja in kako se jih lahko mladi udeležijo?

Predavanja organiziramo po osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji. Izpostavil bi, da smo v letu 2016 izvedli kar 150 preventivnih prometnih delavnic “Še vedno vozim – vendar ne hodim”, na katerih je zgodbe naših predavateljev slišalo več kot 11.000 mladostnikov.

Kakšni so odzivi mladih na vaša predavanja?

Naše delavnice mladim navadno vzamejo dih. Marsikdo ni še nikoli v živo spoznal osebe, priklenjene na voziček, kaj šele priklenjene na voziček zaradi prometne nesreče. Zgodbe naših predavateljev, ki se redno izpopolnjujejo tudi s področja retorike in storytellinga, sežejo do srca večine slušateljev. Težko je ostati hladen, ko nekdo korak za korakom s teboj deli svojo življenjsko izkušnjo.

Se z njimi dotaknete tudi problematike pretirane uporabe alkohola ali se osredotočate le na vožnjo pod vplivom alkohola?

Delavnice “Še vedno vozim – vendar ne hodim” so osredotočene le na vožnjo pod vplivom alkohola, izvajamo pa tudi delavnice na temo zdravega življenjskega sloga oziroma zamika prve rabe alkohola in hkrati omejevanja škodljivega pitja med mladimi (recimo “Alkohol = sprememba življenja; Naj ti povem zgodbo”), na katerih svojo zgodbo delijo naši predavatelji, ki so se poškodovali zaradi vpliva alkohola, a ne v prometu.

Prometne nesreče so med mladimi najpogostejši vzrok hudih telesnih poškodb. Katere so te poškodbe?

Med mladimi so prometne nesreče prvi in najpogostejši vzrok hudih telesnih poškodb. Hude telesne oz. travmatične poškodbe so poškodbe, zaradi katerih udeleženci umrejo oziroma imajo zaradi njih trajne posledice, ali pa so to poškodbe, ki se lahko pozdravijo in po končanem zdravljenju ne vplivajo na kvaliteto življenja. Najhujše poškodbe s trajnimi posledicami so poškodbe hrbtenjače in možganov. Oboje predstavlja velik udarec tako za posameznika kot tudi za njegovo družino in okolico ter za širšo družbeno skupnost. Poškodbe hrbtenjače delimo na paraplegijo, paraperezo, tetraplegijo in tetraperezo.

Predavatelji naredijo velik vtis na mlade tudi s svojo pozitivnostjo, veseljem do življenja. So predavanja tudi spodbuda za vztrajnost, soočanje z življenjskimi udarci?

Seveda, predavanja po drugi strani pokažejo, da četudi se ti življenje spremeni, to še ne pomeni konca sveta, saj se invalidi lahko ukvarjajo z marsikaterim športom, si ustvarijo družino, se izobrazijo in delajo. Pozitiven odnos in veselje do življenja nedvomno pomagata pri blaženju življenjskih udarcev, pa če si invalid ali ne. Invalidi se še vedno trudijo, da bi ohranjali podobne navade, kot so jih imeli prej, najti morajo le nove načine, kako jih izpeljati. Na probleme je treba gledati kot na izzive, ki jih je potrebno premagati.

Imate morda predavanja tudi za ljudi s podobnimi zgodbami, ki morda potrebujejo pomoč pri nadaljevanju življenja po nesreči?

Da, za ljudi s podobnimi zgodbami izvajamo predavanja, ki jih vodi izkušen psiholog z večletnimi izkušnjami, predavanja soizvajajo tudi naši predavatelji, ki so psihološko že izgrajeni. Pomembno je, da vsak sprejme posledice svojih dejanj.

Kako ste se vi spoprijeli s tako drastično spremembo, ki vam jo je prinesla nesreča?

Sam pravzaprav nisem poškodovanec iz prometa. Poškodbo hrbetnjače, ki me je priklenila na voziček, sem doživel na smučišču. Letos mineva že 10 let od poškodbe in moram priznati, da rek “čas celi rane” še kako drži, saj je fizični rehabilitaciji sledila tudi večletna psihična, pri čemer mislim predvsem na fazo, ko se moraš nekako sprijazniti z nesrečo in njenimi posledicami.

V svoje vrste tudi vabite nove predavatelje. Kdo vse se vam lahko pridruži?

Naši predavatelji so poškodovanci prometnih nesreč in poškodovanci, ki so utrpeli poškodbo pri skoku v vodo. Dobrodošel je vsakdo, ki je pripravljen z mladostniki deliti svojo zgodbo o nesreči, ki jo je doživel, z namenom, da njegova zgodba ne bi postala njihova.

Nataša Fajon

Povezane vsebine:

Droge so odsev družbenega sistema in okolja, v katerem živimo

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti

“Znanje je moteče, ker je orožje, s katerim se lahko uprete gospodarju”