ISTRSKI PRIIMKI – 5

Gregorič

Gregorič je priimek, katerega izvor hitro razvozlamo. Gre za potomce Gregorja. Mnogi Gregoriči so potomci uskoških priseljencev iz hrvaških dežel izpred nekaj sto let. Ne moremo izključiti niti možnosti, da so nekateri Gregoriči nastali na slovenskem ozemlju. Tako kot, denimo, priimka Gregorc in Gregorčič. Iz istega imena imamo tudi priimke Gregor, Grego, Gregelj, Gregorin, Gregorač.

Najstarejši poročni vpis s priimkom Gregorič v Kopru iz 1666. Najdemo ga v tretji koprski poročni knjigi, ki jo hrani Škofijski arhiv Koper.

Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega Gregdrios. Grško ime razlagajo iz grškega gregoreo v pomenu buden sem ali živim. Pomensko ga lahko enačimo s slovanskim imenom Budimir. Gregorič je med stotimi najpogostejšimi priimki v Sloveniji. 1472 ljudi nosi ta priimek. Po vsem svetu pa jih najdemo 2655. Skoraj 500 tudi na Hrvaškem, 200 v Avstriji, 150 v Argentini, 90 v ZDA, po 80 pa še v Italiji in Avstraliji. Na Slovenskem jih je največ na Primorskem in v Ljubljani. Najpogostejša kombinacija imena je Marija Gregorič. Teh je 46. Pred slabim desetletjem pa je bilo Marij Gregorič kar 68. To je povezano z vse manj priljubljenim imenom Marija, ki je bilo v zadnjih 300 letih daleč najbolj priljubljeno, po letu 1970 pa je začelo padati. Danes je na lestvici najpriljubljenejših imen Marija šele na 108. mestu.

V Slovenski Istri je priimek Gregorič prisoten že stoletja. Svojo vejo je raziskoval tudi znani publicist Milan Gregorič. Z župnikom in dvema daljlnima sorodnikoma je ugotovil, da se je pleme Gregorič, verjetno uskoškega oziroma srbskega porekla, naselilo sredi 17. stoletja. Imeli so tudi svojega popa Juraja. »Zvesti svoji uporniški tradiciji so se uprli tudi zahtevi Rima, da bi molili Boga po latinsko, to je v jeziku, ki ga nihče ni razumel. Po nekaj ostrih opominih je Rim poslal nad Juraja komisijo, ki je poslednjič postavila zahtevo po uporabi latinskega obredja, ki pa jo je ponovno in dokončno odklonil, na kar so mu za to nepokorščino pri priči naložili veliko denarno kazen. A denar so zvesti verniki na hitro zbrali in ga rešili,« pripoveduje Milan Gregorič. Pravi, da je to povezano s slovanskim bogoslužjem, glagoljaštvom, ki je »prvi organiziran odpor proti romanizaciji Istre, na katerega moramo biti ponosni«.

Da gre za srbsko, ne pa hrvaško poreklo sklepa po domačem imenu njihove hiše, ki je še bila v Dekanih v rabi še kako stoletje nazaj: »Pri Srbijancih«. Naj kot zanimivost omenimo Julijana Gregoriča, zadnjega glagolijaša v Istri, ki kot katoliški duhovnik vzhodnega obreda vsak dan mašuje v jeziku svetih bratov Cirila in Metoda.

Milan Gregorič, znani istrski publicist

Milan Gregorič je rodovnik izdelal za osem rodov. Prišel je do Matije Gregoriča in Jerneja Gregoriča v 18. stoletju, za katera zaradi ustnega izročila domneva, da sta bila brata. Iz prvega je izšel rod Španjoletov, iz drugega pa rodovi Dacjerji, Solnarji in Pesjanci. Njihove potomce najdemo na vseh celinah. V Kopru najdemo že poleti 1666 poročni vpis Lucije Gregorič, hčere Tomaža Gregoriča. V 19. stoletju pa je v mestu živelo že sedem družin s tem priimkom.

Foto: Tino Mamič

Tino Mamić

Povezane vsebine:

Babič

Ekstanič

Istrski priimki 2: Kovač

Istrski priimki (1) – Panger