ŠPORT

Goran Jagodnik ostaja zvest košarkarski žogi

Sredi aprila je svojo aktivno igralsko kariero zaključil primorski košarkar Goran Jagodnik, ki je zadnje točke dosegal v dresu ljubljanskega drugoligaša Ilirije, s katero se je prepričljivo uvrstil v elitni rang slovenske košarke. Po koncu igralske kariere ostaja v košarki. S svojimi bogatimi izkušnjami bo zagotovo v pomoč košarkarjem in članom strokovnega štaba koprskega prvoligaša Sixt Primorska.

»Ena zgodba se je zaključila. Mislim, da je bila, glede na to, kdaj sem začel igrati košarko, in kako se je vse odvijalo, kar uspešna. Z delom in včasih tudi z malo sreče lahko vedno prideš do solidne kariere! Delo v košarki nadaljujem v nekoliko drugačni vlogi, kot sem bil tega vajen doslej. Želim si, da bi bila vsaj polovično tako Uspešna, kot je bila igralska. Zahvaljujem se vsem klubom, ki so mi dali priložnost. Na koncu seveda tudi Iliriji. V dveh letih smo iz tretje slovenske košarkarske lige napredovali vse do prve slovenske košarkarske lige. Želimo jim veliko sreče v Ligi Nova KBM, pa čeprav se bomo v prihodnosti srečevali na nasprotnih straneh,« je za spletno stran Košarkarske zveze Slovenije ob slovesu dejal 43-letnik iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, ki je med svojo igralsko potjo prekrižaril staro celino po dolgem in počez, po zaslugi dobrih iger pa si je izboril nastop v dresu s slovenskim grbom na enem svetovnem in kar šestih evropskih prvenstvih.

Vaša igralska kariera je bila zelo pestra. Kaj Goran Jagodnik počne danes?

Ostajam v košarkarskem športu. Pred mano je nov projekt pri Sixt Primorski, kjer nisem aktiven le v dvorani, temveč je potrebno urediti tudi nekatere druge stvari. Tako veliko sestankujem pred in po treningih. Vsak posameznik ima svoje ideje in s skupnimi močmi jih skušamo uresničiti.

Je vaša vloga pri Sixt Primorski že določena?

Že od začetka maja sem dejavno vključen v delo pri koprskem klubu in nova služba je že v polnem teku. V klubu delujem kot “tehniko” in bom med tekmami prisoten tudi na klopi. Med gostovanjem članske ekipe na Kitajskem sem pomagal pri treningih mlajših igralcev, tako da je dela tako na igrišču kot ob njem kar precej. Nisem zadolžen samo za eno področje, temveč bom skušal pomagati na več ravneh. Brez dresa in košarkarskih košarkarskih copat ne gre, saj sem v tem najbolj domač. Ni tako fizično naporno kot igranje, saj sem na treningih zgolj demonstrator in skušam pomagati mladim pri napredku.

Kako sami ocenjujete projekt Sixt Primorska

Koper kot mesto z urejeno športno infrastrukturo si zagotovo zasluži košarkarskega prvoligaša. Prihod Sixt-a je pozitivna stvar in le upamo lahko, da bo šlo tokrat za dolgoročen projekt. Koprčani jim moramo pomagati in s skupnimi močmi ustvariti klub, ki bo prepoznaven tako v slovenskem kot v evropskem prostoru. Eden izmed poglavitnih ciljev je, da v člansko ekipo pripeljemo nekaj koprskih košarkarjev, ki bi privabili tudi gledalce. S tem bi se zlili z okolico in povečali pripadnost klubu.

S kakšnimi občutki se spominjate svoje 26-letne igralske kariere?

Nekomu se 26 let sliši veliko je to obdobje minilo, kot bi mignil. Začel sem v Kopru, sledil je odhod na Polzelo, nato v tujino, pa povratek nazaj. Bilo je ogromno lepih in manj lepih trenutkov. Menim, da je za mano solidna kariera. Ko sem začenjal, si nisem niti mogel predstavljati, kam me bo popeljala košarkarska žoga. Seveda bi se dalo iztržiti še več, vendar bi se lahko kdaj tudi zalomilo, zato se nimam namena pritoževati.

Katero obdobje bi ocenili kot vrhunec v klubskem merilu?

Sam menim, da sem najboljšo košarko v karieri igral na Poljskem kot član Prokoma. Osvojili smo tri naslove državnih prvakov, dvakrat nastopili v evroligi in bil sem izbran za najboljšega igralca lige. Klub je postal stabilen evroligaš, ki je bil resen tekmec v mednarodnih tekmovanjih, a je nato zaradi finančnih težav padel na nižjo raven. Uspešen sem bil tudi na Češkem, pa z Union Olimpijo v TOP 16 evrolige. Bolijo me številni porazi v finalih evropskega pokala, slovenskih prvenstev in jadranske lige.

Kje ste uživali v najboljšem vzdušju?

Med igranjem v Turk Telekomu sem užival v vročem vzdušju. Prokom so na gostovanjih spremljale polne tribune. Posebno poglavje so tekme končnice v Srbiji, kar je bilo še posebej opazno v moji zadnji sezoni pri Hemofarmu. Zaradi adrenalina je prihajalo do incidentov in na eni tekmi proti Partizanu smo na koncu igrali zgolj trije proti trem, saj so bili ostali igralci izključeni.

Sloveniji v zadnjih letih ni čutiti pretirane košarkarske mrzlice.

V prvih letih po osamosvojitvi je bilo drugače. Le upam lahko, da se bo vse skupaj spremenilo na bolje. Včasih je bila košarka v Sloveniji šport številka ena. K padcu zanimanja smo pripomogli tako košarkarji kot funkcionarji. Šport je deležen premajhne podpore za razliko od nekaterih drugih držav.

Se lahko krivulja obrne navzgor že konec poletja z medaljo reprezentance na Eurobasketu?

Pred vsakim prvenstvom so ambicije visoke. Vsi si želimo, da bi prišlo do skoka na zmagovalni oder. Ta cilj je realno težko dosegljiv, a ga lahko v popolni zasedbi vendarle dosežemo. Čas bo pokazal, ali smo sposobni boja za medaljo. Z Goranom Dragićem imamo zvezdnika, ki počasi zaključuje reprezentančno kariero, medtem ko jo Luka Dončić šele začenja.

V oranžno žogo se je zaljubil v srednješolskih letih v Kopru, nato pa ga je leta 1994 pot vodila na Polzelo, kjer je opozoril nase tudi na mednarodni sceni. Sledila je selitev k turškemu Turk Telekomu, nato je igral za tamkajšnji Kolejliler, švicarski Olympique iz Laussane ter ruski Lokomotiv Mineralyne Vody. Prvo daljšo mednarodno epizodo si je privoščil v dresu poljskega Prokoma, za katerega je nastopal v letih 2002-2006. V obdobju od 2006 do 2010 je nastopal za ruski Dinamo Moscow, italijansko Legeo Scafati, poljski Anwil, srbski Hemofarm, češki Nymburk ter Hopse, nato pa se je leta 2010 ustalil pri ljubljanski Union Olimpiji. Sledilo je še igranje za Hopse ter zaključek pri že omenjeni Iliriji, kjer je bil statistično najboljši igralec drugoligaškega tekmovanja. »Jagoda« se lahko pohvali z nagrado za najboljšega igralca poljske lige leta 2006, dvakrat je nastopil na All-Star tekmi slovenske lige ter enkrat na dvoboju najboljših košarkarjev jadranske ABA lige. Ob trofejah na Poljskem, Češkem in Sloveniji
velja izpostaviti še izbor za najboljšega evroligaškega igralca meseca oktobra 2010, ko je v dresu Union Olimpije navduševal množice v prepolnih Stožicah.

Simon Maljevac