OBČINE

Gibanje Skupaj poziva MOK k uvedbi participatornega proračuna

Koper, 19. november
Slovenske občine intenzivno pripravljajo proračune za leto 2018, od katerih bo odvisno, kako se bodo razvijala posamezna okolja, kakšen standard bomo imeli v svojih naseljih in ali bodo temeljne naloge, ki jih občinam nalaga zakon, zagotavljale čim višjo stopnjo enakosti med občani ali pa se bodo razlike med njimi še naprej povečevale, ko bodo v volilnem letu ponekod še bolj skrbeli za všečni nadstandard, drugje pa še vedno ne bodo dobili kanalizacije, javne razsvetljave in podobno.

Foto: Europeanlab

V koprskem gibanju Skupaj niso prepričani, da bodo na Primorskem iz davkoplačevalskega denarja financirane najpomembnejše potrebe ljudi. V celotni regiji so namreč samo štiri občine, ki proračun oblikujejo na participatorni način. Med ostalimi, ki tega načina ne uporabljajo, je tudi Mestna občina Koper.
Po besedah gibanja prihaja v koprski mestni občini zaradi odsotnosti neposredne demokracije pri oblikovanju proračunov do vse večjih, skoraj nepremostiljivih razlik v razvitosti njenih delov. V slednjih se namreč potreb občanov preprosto ne sliši.

»Ravnanje Mestne občine Koper je v nasprotju s smernicami Sveta Evrope in slovenske vlade, ki predstavljajo pravni in praktični okvir za pripravo transparentnih in kakovostnih predpisov. Te smernice poudarjajo nujnost vključevanja javnosti v procese priprave predpisov na lokalni ravni,« so kritični do delovanja občine.
Vodstvo Mestne občine Koper zato pozivajo, da že proračun za leto 2018, kolikor je le mogoče, oblikuje na participatorni način, pri pripravi proračuna za leto 2019 pa naj v celoti upošteva evropske smernice ter se loti participatorne priprave proračuna že v začetku leta 2018.

Za zgled gibanje Skupaj predlaga občine Ankaran, Ajdovščina, Nova Gorica ali Komen in dodaja, da ima tudi lokalna civilna sfera konkretne zamisli, kako k temu pristopiti.

»Zavedamo se, da je za celovit proces sodelovanja občanov pri pripravi proračuna za leto 2018 že prepozno, saj je k njemu treba pristopiti takoj v začetku leta. Za pripravo participatornega proračuna je potrebno tudi usposobiti občinske uslužbence, ki morajo nuditi primeren servis krajevnim skupnostim in z anketami pridobiti predloge občanov. Zdaj krajevne skupnosti od občine dobijo zgolj zastarel obrazec, ki je prirejen občinskim uradom in ne krajevnim skupnostim, kaj šele občanom. Krajevne skupnosti tako sploh nimajo določenega načina oddajanja predlogov za proračun in načrt razvojnih programov ter so največkrat prepuščene same sebi oziroma aktivnostim svojih svetov,« so zapisali v gibanju.

Foto: Skupnost občin

V nadaljevanju navajajo proračuna za zadnji dve leti, iz katerih je razvidna velika zapostavljenost zaledja. V proračunu za leto 2016 je bilo v segmentu investicijskih vlaganj kar 92 % načrtovanih investicijskih sredstev, namenjenih mestnemu področju, in le 8 % preostalim sedemnajstim KS, v katerih živi več kot polovica (54 %) prebivalstva Mestne občine Koper. V letu 2017 je bilo investicijam namenjenih dobrih 23 milijonov evrov ali 37 % predvidenih odhodkov. Za neposredne investicije v infrastrukturo je bilo iz konkretnih postavk namenjenih približno 13 milijonov evrov, od tega za mesto skoraj 9 milijonov evrov, za 17 zalednih krajevnih skupnosti pa le približno 3,8 milijona evrov. Na posameznega prebivalca pride tako v mestnem območju 403, v zaledju pa le 145 evrov. To pomeni, da se v zalednih KS investira kar 2,8-krat manj.

Takšen način oblikovanja in sprejemanja finančnih načrtov postavlja občane v neenakopraven položaj.

»Mnoge od 17 zalednih KS nimajo urejene kanalizacije, cest, nekatere niti vodovodne oskrbe, torej osnovnih bivalnih pogojev, medtem ko se v mestnem področju vlaga v razsipno nadstandardno opremljanje nekaterih športnih objektov in druge infrastrukture. Tako se nadaljuje petnajstletni trend siromašenja celotnega zaledja, ki postaja iz leta v leto bolj nerazvito, zanemarjeno, s slabimi cestami in povsem nerazvito infrastrukturo. Hkrati pa se tudi v mestu in primestju investira brez upoštevanja potreb občanov,« so opozorili.

V gibanju Skupaj so prepričani, da bi participatorni način oblikovanja proračuna občane gotovo pripravil do tega, da bi angažirano in ustvarjalno pristopili k sooblikovanju razvoja svoje občine, zato upajo, da bo vodstvo občine prisluhnilo njihovi pobudi.

NF

Povezane vsebine:

Anketa za občane in obiskovalce Kopra za pridobitev znaka Slovenia Green

Zlato priznanje Kopru v kategoriji večjih mest in Izoli v kategoriji turističnih krajev

Koper je nova Evropska destinacija odličnosti!