AKTUALNO

Evropski dan darovanja

V okviru 28. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe, ki se je odvijal od 8. do 19. novembra, so s projekcijo filma Katell Quillévéré z naslovom Pokrpajmo žive, ki je nastal na podlagi istoimenskega romana francoske pisateljice Maylis de Kerangal, obeležili tudi Evropski dan darovanja.

Okrogla miza na temo darovanja organov, avtor: Kriss Dassena

Črta, ki razmejuje življenje od smrti, je pri transplantaciji zabrisana. Pri darovanju organov gre za odločitev, ki iz smrti obudi življenje. Je izraz solidarnosti, sočlovečnosti in neizmernega altruizma, pri katerem niso ključni le pokojni, ampak tudi bolni na čakalnih listah, zdravstvene ekipe in svojci pokojnih.

Film prikazuje obdobje 24 ur, ki se začnejo odvijati popolnoma drugače, ko se starša po nenadni smrti dvajsetletnika odločita za darovanje. V bitki s časom spremljamo težko delo zdravstvenih delavcev, žalost svojcev umrlega, hkrati pa upanje prejemnika organa in njegovih sorodnikov. Pokrpajmo žive je mojstrski film, ki se na senzibilen in človeški način, brez ideoloških dodatkov, loteva vprašanj, povezanih s krhkostjo življenja in z dilemami, s katerimi se spopadajo svojci pred odločitvijo.

Osrednja ustanova v Sloveniji, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa, je javni zavod Slovenija – transplant. Poleg vodenja nacionalne transplantacijske mreže zavod usmerja veliko pozornost predstavljanju darovanja širši javnosti, nudenju vseh informacij o postopku, s tem pa tudi odpravljanju stereotipov. Po smrti osebe preverijo odločitev pokojnika o darovanju. Če ta ni med – trenutno približno 7000 – registriranimi darovalci v državi, zdravnikom preostane le še možnost pogovora s svojci.

Filozof in naturopat Jure Capuder je na okrogli mizi, ki jo je po projekciji filma vodila urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec, dejal: “Veliko ljudi ne podpiše izjave za darovanje organov, ker ne prenašajo tesnobe, da bodo enkrat izginili.”

Foto: Danica Avsec in Tjaša Koprivec, avtor: Kriss Dassena

Živimo v družbi, v kateri je smrt odmaknjena od vsakdanjega življenja. Je usoda, ki nas bo vse prej ali slej doletela, a sama misel nanjo nas povsem ohromi. Po besedah igralke Drage Potočnjak, avtorice dramskega besedila na temo transplantacij Srce na dlani, bi nam bilo veliko lažje, če bi se s to tematiko soočili že prej, na primer v času šolanja.

Na drugi strani pa se zdi, da zdravnikov smrt sploh ne gane, a to le, ker morajo obdržati profesionalno hladnokrvnost, kot je poudarila tudi Danica Avsec, anesteziologinja in specialistka intenzivne medicine, ki opravlja nalogo direktorice zavoda Slovenija – transplant.

“Tudi zdravniki imamo svojo bolečino, ki pa je seveda drugačna od bolečine svojcev. Sočustvujemo in sodoživljamo, vendar moramo znati rokovati s svojimi čustvi,« je dejala.

Okroglo mizo so zaključili z besedami mlade prejemnice Tine Belej, ki je dejala:

“Prejemniki živimo v zavedanju, da smo še vedno na svetu, ker se je nekdo odločil za darovanje organov in zaradi celotnega sistema, ki to omogoča.”

Kriss Dassena

Povezane vsebine:

Sociodrama – igra vlog za družbene spremembe