PRIROČNIK ZA MEDIJE

Društvo SOS telefon pripravilo priročnik za poročanje o nasilju

Ljubljana, 15. april 2018
Pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije pripravili Priročnik za medije »Kako poročati o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami«.

Kot so zapisali v Društvu SOS telefon, je priročnik sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del pa prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Po besedah društva je namreč poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.

V priročniku najdemo tudi pojasnilo o vlogi medijev pri poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Zapis pravi: “Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja.”

Medije tudi opominjajo, da nasilje ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posamezne osebe, saj jo tako potisnemo v zasebno sfero, s čimer zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Nasilje v družini in nasilje nad ženskami sta namreč posledica družbenega konteksta.

Med opozorili medijem najdemo tudi širjenje stereotipov o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter neupoštevanje zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Prav tako naj bi mediji pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iskali individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledali pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur.