PRAVNI NASVETI

Dolgovi (nekdanjih) zakoncev

V zadnji števili Primorskih odmevov sem napovedal, da se bom – v zvezi s problematiko premoženjskih razmerij med zakonci – dotaknil tudi vprašanja dolgov nekdanjih zakoncev. Zakonca ob razvezi zakonske zveze pogosto namreč osrednjo pozornost posvečata razdeljevanju njune aktive (tistega kar imata), bistveno manj pa njuni pasivi (torej obveznosti, dolgov do tretjih ali celo do nekdanjega partnerja).

Naj ne bo odveč opozorilo, da vse, kar bom v nadaljevanju zapisal, velja tudi za zunajzakonska partnerja in istospolna partnerja, ki živita bodisi v sklenjeni kot nesklenjeni partnerski zvezi. Uvodoma bi lahko ugotovili, da je ureditev odgovornosti za obveznosti podobna (zrcalna) tisti, ki ureja razmejitev med posebnim in skupnim premoženjem zakoncev.

Ko je govora o zavezanosti k izpolnjevanju obveznosti zakoncev, zakon ločuje dva položaja, in sicer na eni strani (1) obveznosti, ki jih zakonec prevzema za svoje potrebe (bodisi pred kot tudi po sklenitvi zakonske zveze), in na drugi, ko gre za (2) obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče potrebe družine.

Ko gre za prvi primer, torej ko je zakonec prevzemal obveznosti za svoje potrebe, odgovarja ta zakonec sam, in sicer tako s svojim posebnim premoženjem kakor tudi z njegovim deležem na skupnem premoženju. Drugi zakonec ni zavezan k izpolnitvi teh obveznosti. Zakonska rešitev je dokaj jasna (če pri tem zanemarimo vprašanje, kdaj gre za »svoje« obveznosti) in razumljiva.

Precej bolj zapletene pa so stvari, ko gre za obveznosti, za katere odgovarjata oba zakonca, in sicer nerazdelno, tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem. Poenostavljeno povedano: ko gre za tovrstne obveznosti, lahko upnik zahteva njihovo izpolnitev od katerega koli zakonca, in to v celoti. Celo če zakonec, ki je pozvan k izpolnitvi, sploh ni vedel za obstoj te obveznosti niti ni z njenim nastankom soglašal. Če je npr. zakonec najel kredit za obnovo strehe na skupni hiši, sta za vračilo tega dolga solidarno odgovorna oba zakonca, tudi po razpadu zakonske zveze. Tako je v nekem primeru sodišče odločilo, da zakonca nerazdelno odgovarjata za plačilo stroškov skupnega stanovanja, čeprav je lastnik samo eden, saj gre za obveznosti, nastale zaradi tekočih potreb družine.

Še bolj je zapleteno vprašanje odgovornosti, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik. Ali pa v primeru dolgov v zvezi z gospodarsko družbo, katere družbenik je eden izmed zakoncev. Na splošno bi lahko zapisali, da če gre za skupno premoženje (torej ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze in z delom), potem sta zakonca solidarno odgovorna tudi za tovrstne dolgove.

Zakonska (kot tudi zunajzakonska in partnerska) zveza torej prinaša zelo pomembne in dolgoročne posledice za premoženjski položaj zakoncev. Zakonsko vzpostavljena solidarna odgovornost (nekdanjih) zakoncev za skupne obveznosti od zakoncev zahteva posebno skrbnost pri prevzemanju tovrstnih obveznosti. Kot rečeno, lahko upnik zahteva izpolnitev teh obveznosti od katerega koli zakonca, in to v celoti, seveda tudi po razpadu zakonske zveze in tudi po morebitni sklenitvi sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja. Zakonec odgovarja tudi z »družinsko srebrnino«, torej tudi s svojim osebnim premoženjem, npr. z dediščino ali prihranki iz časov pred sklenitvijo zakonske zveze. Res pa je, da lahko zakonec, ki je plačal več, kot bi mu bilo treba, od drugega zakonca zahteva vračilo tistega, kar je plačal namesto njega. Ali drugače: če sta npr. zakonca imela neodplačan kredit v višini 100 EUR, ki ga je v celoti povrnil eden izmed zakoncev, lahko ta od drugega zahteva vračilo dela tega zneska v sorazmerju z njegovim deležem na skupnem premoženju (npr. polovico).

Vendar – to bi želel poudariti – gre za t.i.. »notranje razmerje«, torej za razmerje med zakoncema, ki pa na položaj upnika nima nobenega vpliva. Jasno pa lahko upnik sklene poseben dogovor z enim ali obema zakoncema o tem, da bo določeno obveznost v celoti ali delno izpolnil samo eden od njiju.

Za zaključek naj nekdanjim zakoncem toplo priporočim reševanje teh vprašanj čim prej, saj se »račun« za te obveznosti lahko pojavi še vrsto let po razpadu zveze. Ne zadošča zgolj razveza in določitev varstva otrok, preživnine in stikov z njimi; obvezno opravite razdružitev premoženja in se dogovorite tudi glede izpolnjevanja vajinih skupnih obveznosti. Pa obilo potrpljenja pri tem opravilu.

Robert Smrekar, mag. prava

Svoja vprašanja pošljite na: info@pravna-pisarna.si ali na uredništvo na naslov:
info@primorski-odmevi.si

Povezane vsebine:

Skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev

Smrekar o smrekah

O služnosti in dobri veri

Neuslišana ljubezen prava in pravičnosti