ŽENSKE V MEDIJIH

Delež pojavljanja žensk v medijih na temo volitev le 5-odstoten

Ljubljana, 14. september 2018
Na zadnjih parlamentarnih volitvah 2018 je delež žensk – kandidatk za poslanke Državnega zbora znašal 44 %, med izvoljenimi je delež poslank le še 24,4 %. Kako pa je bilo sodelovanje žensk v volilni kampanji vidno v medijih? Kakšen delež glasu so imele ženske v medijskih objavah, zabeleženih na ključno besedo “volitve” v obdobju dveh mesecev pred volitvami? Kako je uspeh na volitvah povezan s pojavljanjem v medijih? In še – če ne bi bilo Alenke Bratušek, bi preko medijev sploh opazili, da za Državni zbor kandidirajo tudi ženske? Vsa ta vprašanja so si postavili v agenciji za spremljanje medijev Kliping.

Foto: CC

Ker je politika tako pomembna družbena sfera, so se v sklopu neformalne pobude Klipinga, spletne postaje Metinalista.si ter Združenja Manager lotili globljega vpogleda v delež glasu žensk v medijih ob parlamentarni volilni kampanji 2018.

Kliping v sodelovanju s spletno postajo metinalista.si že od leta 2014 spremlja, kolikšen delež glasu imajo ženske v medijih. Povprečje pojavljanja žensk kot sogovornic v pogovornih formatih TV oddaj in v intervjujih, kolumnah in komentarjih v tisku znaša 27 %, so ugotavljali v nedavni analizi.

V analizo deleža glasu žensk v volilni kampanji so zajeli vse medijske objave, ki so vsebovale ključno besedo “volitve” v nacionalnih tiskanih, spletnih in elektronskih medijih z najvišjimi dosegi v obdobju od 1. 4. 2018 do 3. 6. 2018. Predpostavili so, da bo delež glasu žensk v povezavi z volitvami primerljiv s siceršnjim povprečnim deležem glasu žensk in da bo medijska pojavnost sorazmerno povezana z volilnim izidom.

V analizo je bilo zajetih 1994 objav, ženske pa so se pojavile le v 344 (17 % delež glasu), v večini objav so se pojavile zgolj z imenom in priimkom. Delež objav, v katerih so bile ženske citirane (torej tistih, v katerih so imele možnost povedati kaj bolj vsebinskega in s tem torej bolje vplivati na mnenja volivk in volivcev), je bil samo 5-odstotno. Podobno velja za TV soočenja, kjer so bile ženske tako po spolu kot po dolžini pojavljanja zastopane le 8-odstotno, so pojasnili v Klipingu. 

 

Foto: Kliping

Po ugotovitvah Klipinga in partnerjev, so ženske, ki so se kot kandidatke pojavljale v medijih več kot samo z navedbo svojega imena in priimka, praviloma govorile o temah, kot so zdravstvo, pokojnine, sociala, lokalna politika, niso pa se dotaknile področij delovnih mest, gospodarstva, zakonodaje, politične ureditve.

Analiza je po pričakovanjih pokazala, da je bila v medijih daleč največkrat citirana Alenka Bratušek (50 objav ali 40 % vseh objav, kjer so bile citirane kandidatke za Državni zbor), sledita Ljudmila Novak s 14 objavami ter Dominika Švarc Pipan z 11 objavami. V TV soočenjih se je praviloma pojavljala le Alenka Bratušek, od kandidatk, ki niso bile hkrati tudi predsednice stranke, so se v soočenjih pojavile le Ljudmila Novak, Dominika Švarc Pipan in Julijana Bizjak Mlakar.

Kot so zapisali v Klipingu, med seznamom kandidatk, ki so se najpogosteje pojavile v medijih, in seznamom izvoljenih poslank, niso opazili korelacije. Med 15 kandidatkami, ki so se največkrat pojavljale v medijih, sta bili izvoljeni le dve (Ljudmila Novak in Violeta Tomič). Za boljše razumevanje, kaj prispeva k pozitivnemu volilnemu izidu, bi bilo potrebno poznati tudi druge volilne aktivnosti kandidatov, predvsem neposredno komuniciranje z volivci in aktivnosti na družbenih medijih, so še zapisali.

Uredništvo

Povezane vsebine:

Ženski lobi opozarja na neenakost spolov v politiki