KULTURNA DEDIŠČINA

Civilna družba v boju za kulturno dediščino

Koper, 25. avgust 2017
Minuli teden se je v javnosti pojavila novica o dražbi lože pod levim krilom koprske Pretorske palače, ki ji pravijo tudi mala ali stara loža. V gibanju Skupaj so se nanjo odzvali z zbiranjem podpisov k javnemu pozivu koprski občini in svetnikom, naj loža ostane javno dobro. Zbiranje bo potekalo do 30. avgusta, ko naj bi se dražba zgodila. Predstavnika gibanja sta nam pojasnila razloge za takšno potezo in njihova pričakovanja.

Foto: Digitalna knjižnica Kamra

Občina je sicer ta del prodala že dolgo nazaj, v gibanju pa so zapisali, da naj bi šlo za nepregledno prodajo z nenavadnimi posli, stečaji, hipotekami in podobno. Prav tako so izpostavili, da lahko občina uveljavi predkupno pravico, ker gre za spomenik državnega in lokalnega pomena, ali celo prepreči dražbo.

Predkupno pravico za nakup objekta ima sicer podjetje Dom Koper, kjer so za malo ložo seveda zainteresirani.

“O dražbi smo bili obveščeni, zadeva nas zanima, saj smo že sedaj 30-odstotrni lastniki lože. Za investicijo si vedno vzamemo čas za premislek, tako da na izjave o prihodnosti nismo še pripravljeni,” je na vprašanje o načrtih Doma Koper povedal Gašper Vinčec.

Mestna občina Koper se je na dogajanje odzvala s sporočilom, da predkupne pravice tokrat ne namerava uveljaviti, prodaja pa po njihovem mnenju ne bo ogrozila kulturne in zgodovinske dediščine.

Občina je zanikala, da gre pri objektu za javno dobro, saj sta tako objekt in terasa bili v lasti podjetja MTN, po njegovem stečaju pa stečajnega upravitelja. Izrazili so tudi upanje, da bo novi lastnik z nepremičnino ravnal gospodarno.

Ob napovedani dražbi male lože so se pojavila tudi vprašanja, kako je sploh možno, da se takšni kulturni spomeniki uvrstijo v prodajo, saj mednarodne konvencije, slovenska ustava in varuhi dediščine poudarjajo, da ta pripada ljudem, s tem pa ima lokalna javnost pravico soodločati o njeni rabi in ohranjanju. A na Zavodu za varstvo kulturne dediščine opozarjajo na zakonske določbe, ki jim omejujejo pristojnosti pri odločanju o lastništvu objektov.

“Zavod nima zakonske možnosti vplivati na lastništvo oz. prodajo objektov in območij kulturne dediščine. Ta možnost je bila zakonsko omogočena z Zakonom o naravni in kulturni dediščini iz  leta 1981, ki je veljal do začetka leta 1999. V tem obdobju zavod ni dovolil prodaje ključnih objektov, zlasti palač v mestu, pri katerih bi razpršeno lastništvo onemogočilo njegovo kvalitetno prenovo (palače de Belli, palače Almerigogna …). Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD) iz leta 1999 je določal, in sedanji Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) iz leta 2008 določa, da ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena občina, ki je spomenik razglasila, na spomeniku državnega pomena pa država (62. člen ZVKD-1). Drugih določil, ki bi omejila prodajo nepremičnih spomenikov, zakon ne vsebuje več. Tako je prodaja kulturnega spomenika v Kopru v izključni pristojnosti same Mestne občine Koper in nanjo zavod ne more vplivati,« je pojasnila Daniela Tomšič, vodja ZVKDS OE Piran.

In kaj je na noge spravilo civilno družbo, da se je prek gibanja Skupaj podala v boj za malo ložo? Na naša vprašanja sta odgovorila Alan Medveš in Barbara Verdnik.

Zakaj ste se v gibanju oglasili ravno zdaj in ne prej, saj je mala loža že kar nekaj časa v zasebni lasti?

Gibanje Skupaj je začelo delovati junija letos v želji aktivnega sodelovanja ter angažiranja za skupno dobro. Posamezniki ali aktivni občani smo se tako že lani odzvali na vladi sprejeto strategijo lokalne samouprave in podali svoje pripombe, prav tako smo se vključili v javno razpravo o noveli zakona o lokalni samoupravi. Od sistemske ureditve lokalne samouprave je namreč odvisna kakovost in standard našega bivanja.

Naše poslanstvo med drugim vidimo v trajnostnem razvoju in družbeno odgovornem ravnanju, kjer izpostavljamo socialne in okoljevarstvene vidike, varovanje kulturne in naravne dediščine ter razvoj novih gospodarskih rešitev in pristopov na področju družbenih dejavnosti.

Foto: Digitalna knjižnica Kamra

Ob informaciji, da gre mala loža, ki je integralni del Pretorske palače, na dražbo, se je v javnosti razvila polemika, zaznati je bilo veliko nezadovoljstvo. Povzeli smo odzive občanov in njihove želje, da ostane mala loža javno dobro, ter pripravili poziv vodstvu občine in občinskim svetnikom.

V pozivu zahtevate kar obširno dokumentacijo, ki zadeva enajstletno dogajanje z ložo.

Kronologija dogajanja s prodajo in lastninjenjem hiše Galli ter integralnega dela Pretorske palače kaže na nenavadno in negospodarno ravnanje s kulturno dediščino in stvarnim premoženjem občine. Vzbuja tudi vrsto vprašanj, ali ni šlo morda celo za prekoračitev pooblastil s strani MOK, kako je bilo mogoče, da so bile na občinskem premoženju leta zasebne hipoteke, kakšne stroške je zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri prodaji imela občina v tem času.

Ne gre pozabiti, da je bila Pretorska palača po mnogih letih zanemarjanja in propadanja, leta 2001 končno le obnovljena, da je bilo v obnovo vloženih 3,4 milijona evrov javnega občinskega, evropskega in državnega denarja.

Ker se ukvarjamo z ureditvijo lokalne samouprave, nas seveda zanima, kako je v tem času povsem odpovedal nadzor nadzornega odbora občine, občinskega sveta, ne nazadnje vlade in še koga. Sprašujemo se, ali lahko župani res delajo kar hočejo na netransparenten način, ki ni v javnem interesu?

Če vodstvo občine ne bo prisluhnilo pozivom in pobudam številnih občanov in druge zainteresirane javnosti ter ne bo naredilo vsega, da ostane mala loža integralni del Pretorske palače, bomo naša dognanja, temelječa na dokumentaciji, predali pristojnim.

Na kakšen način naj bi občina pridobila nazaj lastništvo nad ložo? Z nakupom na dražbi?

Pretorska palača je spomenik lokalnega in državnega pomena, zato ima občina predkupno pravico. Vendar je zelo nejasno tudi to, kdo je sploh vključil malo ložo v stečajno maso. Na vsak način ima MOK vse možnosti, da popravi napake iz preteklosti in zagotovi celovitost Pretorske palače.

Kaj pričakujete od občine?

Koprski župan Boris Popovič v zadnjem času občanom na različnih koncih občine zatrjuje, da bo upošteval njihove želje, naj jih kar izrazijo in se podpisujejo pod njimi. Med drugim je tako ravnal v primeru predvidene nastanitve beguncev na Škofijah, ko se je celo sam z ostalimi občinskimi uslužbenci podpisal pod peticijo civilne iniciative proti beguncem. Pričakujemo, da je mož beseda in bo storil, kar s svojimi podpisi in komentarji izražajo številni meščani, občani, strokovnjaki in drugi. V treh dneh je poziv podpisalo že več kot 500 ljudi.

Povezane vsebine:

Bogata kulturna dediščina je pogoj za samozavest vsakega naroda

Pismo gibanja Skupaj koprskemu županu Popoviču

Odgovor MOK na navedbe v članku “Civilna družba v boju za kulturno dediščino”

Zgodovinska Mala loža se vrača v naročje občine”

Nataša Fajon