KULTURA

Četrt stoletja Primorskega poletnega festivala

Od sredine junija do 7. julija bodo obalna mesta živela gledališče brez meja, festivalske zvezde, luči velemesta in malo nočno glasbo.

Letos mineva 25 let od začetkov Primorskega poletnega festivala, ki je nastal najprej kot projekt, nato dobil status mednarodnega festivala, zadnjih nekaj let pa ima njegove organizacijske niti v rokah Gledališče Koper, ki je festival dvignilo na višjo kakovostno raven, gledališkim predstavam pa dodalo tudi glasbene poslastice ter celo filmsko produkcijo. Pred začetkom festivala smo se pogovarjali z Draganom Klarico, koordinatorjem in organizatorjem kulturnih programov v koprskem gledališču.

Grobnica za Borisa Davidoviča. Foto: arhiv novosadskega gledališča.

Primorski poletni festival letos slavi četrt stoletja obstoja, zadnja leta nad njim bdi Gledališče Koper. Kakšen je njegov pomen za ta naš prostor oziroma širše?

Primorski poletni festival so leta 1993 zasnovali kot projekt, leto zatem pa so uspešno izvedli prvo sezono. Že takrat se je pokazalo, da ne želi biti le še eden od organizatorjev poletnih prireditev na obali, ampak je njegov cilj ustvariti in obiskovalcem pokazati tudi lastno produkcijo oziroma soprodukcijo. Vse od začetka je rdeča nit PPF-a visoko kakovostna ponudba dogodkov in ambientalnost, z njim pa so oživela tudi skrita prizorišča, trgi, ulice, stare palače, mestni vrtovi, ki so dobili novo funkcijo, z njo pa pomembno vplivali na oživljanje starih mestnih jeder. PPF je od leta 1995 vodilo istoimensko društvo, katerega posamezniki še danes tvorno sodelujejo, poleg doprinosa k prepoznavnosti obmorskih mest, pa je že veliko let pred vstopom Slovenije v EU zbrisal marsikatero mejo.

Ob svojem nastanku je bil PPF nosilec posebnega poslanstva, njegova naloga je namreč bila pripraviti teren za ustanovitev profesionalnega gledališča. Poslanstvo je opravil uspešno, v Gledališču Koper pa ga že peto leto bogatimo tudi z glasbo, s plesom in celo filmsko produkcijo. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da s festivalom povezujemo ljudi, ustvarjalce, gledališča, pri čemer nenehno izpričujemo svojo multikulturnost, težnjo po povezovanju, ki nas bogati. V Gledališču Koper smo veseli, da so to letos tudi uradno prepoznale vse štiri obalne občine, Mestna občina Koper, ter občine Izola, Piran in Ankaran.

Kaj torej prinaša letošnji Primorski poletni festival?

Če smo v preteklih letih povezovali, letos praznujemo. Letošnji slogan Primorskega poletnega festivala je namreč Praznujemo. Tudi tokrat je program izredno bogat, v letu praznovanja pa smo šli korak naprej in smo predstave umestili še v tematske sklope, ki smo jih poimenovali Gledališče brez meja, Festivalske zvezde, Luči velemesta in Mala nočna glasba. Kar nekaj poslastic bo, predvsem vrhunskih gledaliških predstav.

Katere dogodke bi, kot sooblikovalec programa, še posebej izpostavili?

Naj na prvo mesto postavim festivalsko premiero, predstavo Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Koper Kraljica mati, igro o moči in prilaščanju, zavračanju in sovraštvu. Na programu je tudi etično-politična vaja Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone, režiserja Matjaža Bergerja, v kateri je Žižek dvakrat zaobrnil časovni potek starogrške drame in ustvaril tri različice dogajanja (prispodobe komunizma, demokracije in kolektivne odgovornosti), kar Antigono zakoliči kot brezčasni lik.

Narodno gledališče Republike Srbske Banjaluka prihaja s predstavo Sinovi umirajo prvi, Slovensko stalno gledališče Trst s Handkejevimi Lepimi dnevi v Aranjuezu, Teatro VeRRdi iz Zadra pa s predstavo Othello: nezakonita liturgija, kjer nas v luči evropske begunske krize Shakespearova tragedija o ljubezni, ljubosumju in maščevanju temnopoltega mavrskega vojskovodje nagovarja k razmisleku o ključnem problemu Evrope in njene politike do afriških in bližnjevzhodnih pribežnikov, predvsem muslimanov. Novosadsko gledališče (RS) se bo predstavilo s Kiševo Grobnico za Borisa Davidoviča, nikakor pa ne smem izpustiti še lanskoletne uspešnice Barufe.

Dragan Klarica. Foto: Foto Belvedere

Precej bo tudi glasbe in plesa, kajne?

Tudi letos bo na sporedu PPF musical, tokrat bo to Vročica sobotne noči Mestnega gledališča iz Brna. Izpostavil bi še predstavo Vertikalen ples, za katero je značilen ples po stavbah. Omenim naj še koncerte Nuške Drašček, Obalnega komornega orkestra, Boris Cavazza kvinteta, skupine CelloArt z gostjo, sopranistko Štefico Stipančević, in še bi lahko našteval.

Grobnica za Borisa Davidoviča. Foto: arhiv novosadskega gledališča.

Seveda pa praznovanja četrt stoletja PPF ne more biti brez predstave Bužec on, bušca jaz, Marjana Tomšiča, v režiji Borisa Cavazze. Lučana, Luča, ki jo Saša Pavček, lanska prejemnica Borštnikovega prstana, upodablja že dve desetletji, se bo na jubilejnem Primorskem poletnem festivalu predstavila že petstopetnajstič! Vabljeni!

Povezane vsebine:

Z vstopom v svet umetnosti dobiš zatočišče, kjer boš vedno deležen sreče

Prva okrogla obletnica občasnika Svetilnik