ARBITRAŽA

Bruselj: Nobena razprava v povezavi z arbitražo ni načrtovana

Bruselj, 17. september 2018
Nobena nadaljnja razprava kolegija Evropske komisije v povezavi z vprašanjem arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ni načrtovana, so v tiskovni službi komisije odgovorili na vprašanje, ali lahko kolegij še obravnava pravno mnenje o arbitražni razsodbi, ki ga je v petek objavil nemški tednik Spiegel.

Foto: Kriss Dassena

Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je v nedeljo za TV Slovenija dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje, ki ga je objavil Spiegel in ki potrjuje slovenska stališča do uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško. Evropska komisija lahko po mnenju Bulčeve o tem še vedno razpravlja, “če Slovenija pozove komisijo in prosi, da se arbitražna razsodba obravnava naprej, je pa seveda stvar predsednika, ali bo to uvrstil v razpravo pred vsemi komisarji”.

V tiskovni službi komisije so danes na vprašanji, ali lahko kolegij še vedno obravnava to pravno mnenje in v katerih okoliščinah, odgovorili, da “ni načrtovane nobene nadaljnje razprave kolegija o tem vprašanju”. Pojasnili so, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani. Po razpravi julija lani je komisija objavila izjavo, v kateri je zapisala, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo uveljavili. Izrazila je tudi pripravljenost, da pomaga k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.

Vendar komisija ni storila ničesar, da bi prispevala k uresničitvi razsodbe, čeprav je njena lastna pravna služba maja letos pozvala k pripravi obrazloženega mnenja na podlagi ugotovitev, ki potrjujejo slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršitev prava EU. A v tiskovni službi na vprašanje, zakaj so ignorirali mnenje lastne pravne službe, odgovarjajo le tako, da opomnijo na predhodne, junijske izjave v povezavi s tem vprašanjem, s katerimi so poskušali zmanjšati pomen dokumenta, o katerem so bile takrat na voljo le neuradne informacije.

Na vprašanja slovenskih dopisnikov v Bruslju v povezavi s tem mnenjem, ki potrjuje slovenska stališča, so junija v komisiji odgovorili: “Dobro veste, da ne komentiramo številnih notranjih papirjev, ki morda krožijo v komisiji.”

Tudi zdaj, ko je Spiegel objavil dokument pravne službe komisije, naslovljen na vodjo kabineta predsednika Jean-Clauda Junckerja, v tiskovni službi komisije zgolj ponavljajo junijski odgovor.

Foto: CC

Odločitev Evropske komisije, da ni upoštevala mnenja svoje pravne službe, postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost, je danes ocenil predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Matjaž Nemec. Razkritje nemškega časnika Spiegel, ki je objavil mnenje pravne službe, je odgovor na ravnanje predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, je povedal Nemec. To, da komisija ne bi upoštevala mnenja svojih služb, še posebej ko govorimo o pravni službi, se namreč zgodi zelo redko, je povedal v izjavi novinarjem ob robu seje komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Razkritje nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj Evropske unije, je dodal. Poudaril je še, da razkritje kaže tudi, da se pri delovanju komisije v ospredje postavlja strankarske interese in interese posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke.

Nemec je ob tem zahteval odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta.

“Pred nekaj tedni smo imeli povsem enako razpravo,” je danes v Bruslju dejal glavni govorec komisije Margaritis Schinas v odgovoru na vprašanje, zakaj je Juncker ignoriral mnenje lastne pravne službe. Znova je ponovil tedanje izjave, da komisija po členu 259 ni dolžna podati pravnega mnenja, da v štirih od osmih podobnih primerih v preteklosti mnenja ni podala ter da “nikoli ne komentirajo notranjih dokumentov komisije”.

Na vprašanje, ali je torej dokument, ki ga je podpisala namestnica generalnega direktorja pravne službe Karen Banks in ki je naslovljen na šefinjo Junckerjeva kabineta, zgolj eden od dokumentov in ne najpomembnejši v tem primeru, pa je odgovoril: “Mislim, da sem bil zelo jasen. Ne bom ponavljal svojih besed glede teh notranjih dokumentov.”

Uredništvo