KULTURNA DEDIŠČINA

Bogata kulturna dediščina je pogoj za samozavest vsakega naroda

Koper, 28. september 2017
Včeraj je v Središču Rotunda potekala okrogla miza o vrednotenju in viziji za kulturne spomenike oziroma javne prostore v mestu. Okroglo mizo je organiziralo gibanje Skupaj, potem ko se je Mestna občina Koper odločila uveljaviti predkupno pravico za t.i. Malo ložo, ki so jo pred tem že prodali na javni dražbi konec avgusta. Sicer zanemarjen in neizkoriščen prostor pod levim krilom Pretorske palače je v preteklosti menjala kar nekaj lastnikov, a na tokratni okrogli mizi niso govorili le o lastniški pravici zasebnika, temveč tudi in predvsem o odnosu oblasti in prebivalstva do dediščine ter upravljanju in spoštljivi rabi kulturnega bogastva historičnega jedra Kopra.

Foto: JN

Na okrogli mizi so sodelovali Tina Rugelj, arhitektka, mag. Neža Čebron Lipovec, raziskovalka in asistentka na Inštitutu za kulturno dediščino na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, prof. dr. Sonja Ana Hoyer, strokovnjakinja in predavateljica za konzervatorstvo ter institucionalno varstvo, dr. Jure Vuga, turistični vodnik, umetnostni zgodovinar in kulturni sociolog, Neva Zajc, novinarka in urednica v kulturi, in Marjan Vrabec, arhitekt. Razpravo sta povezovali voditeljici Vesna Humar in Irena Urbič.

V različnih družbeno-političnih sistemih je država oziroma lokalna politika oblikovala varstveno zakonodajo, s katero je spodbujala oziroma zavirala ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, zato je pri načrtovanju prihodnosti javnega prostora, kot je Mala loža, nujno potrebno strokovno znanje o pomenu dediščine, ki bo skrbnikom pomagalo pri razumevanju preteklosti, sodobnosti in načrtovanja prihodnosti. Temeljna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, prenašanja znanja in izkušenj iz preteklih obdobij.

»Strateško urejanje mesta je bilo v preteklosti veliko bolj trezno, odgovorno in spoštljivo. Dediščini so vsi prebivalci dajali drugačen pomen, saj je krepitev narodove samobitnosti in kulturne identitete. Tudi odziv javnosti na temo dediščine se je spremenil,« je ob skoraj prazni dvorani dejala Neva Zajc.

Kratek zgodovinski pregled arhitekturno bogate Pretorske palače z zunanjim stopniščem, katere integralni del je tudi Mala loža, nazorno prikaže, kako so različni vplivi obdobij t. i. svetli, stari loži dali edinstvenost, zato si vsekakor zasluži umestitev v širši kulturni mozaik obalne regije. Lahko bi bila tudi predmet posebnega promoviranja Kopra.

Mag. Neža Čebron Lipovec je bila mnenja, da je dediščina stvar sociološkega procesa, ki služi prepoznavanju potenciala prostora. Mala loža predstavlja trajni galerijski prostor z dobro akustiko, ki bi moral ostati javno dobro, saj je bil eden izmed prvih javnih prostorov, tudi političnega združevanja. Lahko bi služil tudi kot prizorišče za javne razprave.

Urejanje javnega prostora je na zahodu že nekaj desetletij velika tema urbanistov, razvojnikov, predvsem pa politikov. V zadnjih 30 letih se je v evropskem prostoru na varstvenem področju razvil koncept celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ki je prerasel razumevanje, da je varstvena dejavnost samo delovno področje kulturnega ministrstva in služb za varstvo kulturne dediščine. Problema bi se morali lotiti po različnih poteh v različnih oblikah, na primer z izobraževanjem o kulturni dediščini, z njeno promocijo, s čimer ne bi bila več v nekakšno breme. Potrebno bi bilo v pravi luči prikazati nekatere zelo uspešno izpeljane projekte, s katerimi je mogoče dokazati, da lahko ustrezno ohranjanje in oživljanje dediščine pripeljeta do uspeha. Možnosti je veliko, takih primerov v Evropi prav tako. Seveda s premišljeno strategijo in pristopom.

Foto: JN

V resničnem življenju sta skrb in zaščita dediščine večinoma naloga posameznih institucij. Za uspeh pri prenovi in oživljanju javnih prostorov je bistven skupni interes vseh vpletenih v proces obnove, to so lastniki, lokalna skupnost ali država in seveda strokovne organizacije. Potrebujemo vztrajnost in trajni koncept, ki pa terjata premišljenost in ča, so bili prepričani vsi razpravljavci. Ko se ti interesi uskladijo, tudi večje težave, kot je denar, postanejo obrobne in nepomembne. Predvsem pa je zaradi strogega umetno zgodovinskega raziskovanja in dognanj v preteklih letih nujno tudi to, da začnemo končno sami ceniti naše kulturne spomenike, ki so velikokrat evropsko pomembni, čeprav po velikosti ne dosegajo evropskih spomenikov.

Dr. Jure Vuga: »Ko bomo ljudem razložili, da razumejo vlogo kulturne dediščine pri identifikaciji ter rekonstrukciji lokalne in s tem nacionalne identitete v sodobnem globalnem svetu, ne kot oviro, ampak kot priložnost, bo zmagala predvsem težnja, da smo edinstveni in specifični zgodovinsko, politično, družbeno in kulturno. Takšnih razmer ne najdemo nikjer drugje na svetu.«

Stroka mora poskušati ljudi, predvsem lastnike, čim bolj ozavestiti o dediščini, njenem pomenu in nalogah varstva. Razumeti morajo, da o načinu varstva odločajo specifične razmere in težave, zaradi katerih se koncepti ohranjanja po obsegu in vsebini razlikujejo od spomenika do spomenika. Pri celostnem ohranjanju kulturne dediščine niso pomembne le historična oblika in tehnični parametri, temveč tudi vsebina, funkcija, kulturna krajina in seveda znanje, ki je vse to ustvarilo, se pravi tudi tisto, kar zajema pojem nesnovne kulturne dediščine. Ohranjati vse te prvine pa je v današnjem svetu, kjer vladajo tako različni interesi, zelo težko.

Bogata kulturna dediščina je pogoj za samozavest vsakega naroda in obenem dokaz o njegovem obstoju. Je skupni imenovalec in je še toliko bolj pomembna za slovenski narod, ki je obstal ravno zaradi svoje kulture. Zaradi tega je ozaveščanje o pomenu kulturne dediščine ena izmed glavnih nalog vseh nas.

Povezane vsebine:

Pismo gibanja Skupaj koprskemu županu Popoviču

Zgodovinska Mala loža se vrača v naročje občine”

Odgovor MOK na navedbe v članku “Civilna družba v boju za kulturno dediščino”

Civilna družba v boju za kulturno dediščino

JN