PREPREČIMO SAMOMORE

Bodimo pozorni na stiske bližnjih in pomagajmo

Koper, 10. september 2018
Danes, 10. septembra, obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom ”Skupaj za preprečevanje samomora”. Njegovo osrednje sporočilo je, da je samomor mogoče v veliki meri preprečiti, a je za to potrebno sodelovanje mnogih: družine, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. Že peto leto zapored bo tudi tokrat potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora.

Foto: CC

Zaradi samomora v Sloveniji letno v povprečju umre več kot 400 oseb, 25-krat toliko jih samomor poskuša narediti, še več pa jih o tem resno razmišlja. Pri vsakem primeru samomora intenzivno žaluje oz. je pomembno prizadetih povprečno 135 ljudi.

V lanskem letu je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 411 ljudi, od tega kar 327 moških in 84 žensk. Razmerje med moškimi in ženskami samomori znaša 3,8 kar v praksi pomeni, da za posledicami samomora umre približno štirikrat več moških kot žensk.

V študiji, ki so jo s petnajsletniki opravili na Centru za preprečevanje samomora, so ugotovili, da je na samomor že pomislilo skoraj polovica deklet in ena tretjina fantov. Čeprav več deklic pomisli na samomor, pa umre več fantov in kasneje moških, saj slednji izbirajo smrtonosnejše metode, ki jih je težje preprečiti, je za MMC RTV dejala Vita Poštuvan. Težava moških je predvsem da, da v družbi težje pokažejo svojo stisko, saj morajo biti močni.

Duševne težave in motnje lahko kadarkoli prizadenejo tako nas kot naše bližnje. Žal še vedno veliko ljudi odlaša z iskanjem ustrezne pomoči, kar stisko samo še povečuje. Stigma, ki se je duševne težave kar ne morejo otresti, marsikoga pogosto pahne v začaran krog, v katerem posameznik ne vidi več rešitve.

Vsakdo ima svojo vlogo in lahko nudi oporo ter prispeva k preprečevanju samomora, pri čemer je ključno, da smo medsebojno povezani in sodelujemo. Pomembna je vloga družine, prijateljev, sodelavcev, učiteljev, strokovnih služb, politikov in vlade, sta zapisali Linda Orešnik, dr. med., spec. psih., in Helena Slemenik, spec.

Ob tem svetujeta, naj bomo pri svojih bližnjih pozorni na črnogledost, občutek nemoči, brezupa, nemir, socialni umik, izgubo veselja do življenja, omenjanje smrti in samomora.

“Vzemite si čas in osebi prisluhnite ter jo spodbudite, da poišče ustrezno pomoč. V stiski niste sami, vedno se lahko obrnete na izbranega zdravnika, splošno dežurno službo in dežurno ambulanto psihiatrične bolnišnice,” sta še zapisali.

Foto: CC

Kadar je stiska prehuda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete na:

– dežurnega zdravnika
– dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice
– reševalno službo (112)
– urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).

– klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
– zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan), klic je brezplačen
– Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
– TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klic je brezplačen

Uredništvo

Povezane vsebine:

Tina Podlogar: Samomore lahko preprečujemo

Mladi nam sporočajo, da nimajo za kaj živeti