DR. MANJA ROGELJA, STROKOVNA VODJA AKVARIJA PIRAN:

»Biološka raznovrstnost našega morja jemlje dih vsakemu, ki si za to vzame čas«

Ob starem mandraču v Piranu se nahaja Villa Piranesi, v kateri ima že več kot štirideset let svoje prostore Aquarium Piran – Pirano. Leta 2009 je Akvarij Piran dobil novo podobo in sodobno opremo. V novih in večjih prostorih je nameščenih petindvajset bazenov, ki so osvetljeni z umetno svetlobo.

Piranski akvarij se je pred kratkim pridružil 8 inštitucijam pod enotnim imenom Muzeji Pirana. Kaj je v sklopu združenja poslanstvo Akvarija Piran?

Pogovori o skupnem nastopu so se začeli že pred časom, znamka »Muzeji Pirana« pa je rezultat želje po enotni predstavitvi za obiskovalca izjemne ponudbe mesta Piran. Naša želja je, da bi gost obiskal prav vse, zato tiste, ki pridejo k nam, usmerjamo tudi v druge muzeje in galerije, pri tem pa je zloženka s priročnim zemljevidom zelo uporabna.

Kako poteka in kaj vse zajema vaše delo kot strokovne vodje akvarija in vaših sodelavcev?

Na prvo, kar pomislim je nepredvidljivost, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka za vrati akvarija, in s tem je povezana tudi neverjetna raznolikost dela. Da vse teče nemoteno, za promocijo in stike z javnostjo skrbi naša poslovna vodja Sabina Kravos Jugovac. Za blagajniškim pultom vas pričaka Ivo – Vanja Bončina, ki vam z veseljem in izčrpno predstavi akvarij z vso njegovo zgodovino in morske organizme, ki jih imamo v oskrbi. Da je pogled skozi stekla akvarijev jasen in čist, vsakodnevno poskrbi naša čistilka Dragica Gušič. V zakulisju akvarija pa najdete Gorazda Lazarja in mene. Kot strokovna vodja skrbim za tehnični del akvarija in njegovo nemoteno delovanje ter plovilo, ki nam je v nepogrešljivo pomoč pri delu. Sami namreč skrbimo za raznolikost in vzdrževanje zbirke morskih organizmov, ki pa jih pridobimo na različne načine. Večinoma jih ulovimo ali nabiramo sami med potapljanjem. Smo pa letos več živali izpustili nazaj v okolje, kjer smo jih pred časom vzeli, kot pa ulovili, saj so prerasle naš akvarij. Precej zanimivih živali, recimo navadne morske pse, nazadnje morskega goloba, nam podarijo ribiči. Rada se tudi potikam okoli njih, ko čistijo mreže, in stegujem prste za manjšimi organizmi. Žal pa dni na morju in pod vodo ni dovolj, saj je za vse naše organizme potrebno tudi skrbeti. Najprej, da jih naselimo v zanje primerno okolje, nato da se z vsemi sostanovalci dobro razumejo ter da so vsi lepo siti in zadovoljni. Kar pa ni vedno lahko, saj ima vsaka svoje posebnosti in seveda osebnost. Delovne dneve nam polnijo tudi precej manj zanimiva opravila, kot so analize vode, nabave, razna popravila, vodenje preštevilnih evidenc in prijave na projekte. Povezujemo se tudi z akvariji, inštituti in podobnimi ustanovami v regiji, kar nam omogoča bolj strokovno delo, lažji dostop do informacij in seveda nekaterih organizmov.

Dejali ste, da v akvariju gostite nekaj novih in zanimivih stanovalcev, nam jih lahko na kratko predstavite/opišete?

Res je. Vsekakor smo najbolj veseli, da smo končno prejeli samčka dolgonosega morskega konjička. Samička, ki smo jo prav tako prejeli v dar od Akvarija v Puli, je z nami od lanskega poletja in je potrebovala družbo. Upamo torej, da bo med njima preskočila iskrica in bomo v toplejših mesecih priča njunemu plesu, dvorjenju in kdo ve, mogoče naraščaju. Povem naj, da je pri morskih konjičkih samček tisti, ki nosi zarod. S Hrvaške smo prav tako prejeli predstavnika jastoga in morskega pajka, največja raka, ki ju lahko srečate v našem morju. Vse zgoraj naštete živali spadajo med zaščitene vrste, zato jih ne smemo jemati iz naravnega okolja, ampak jih moramo pridobiti na predpisan način. Kljub temu da je pridobitev teh živali zahtevna, se nam zdi pomembno, da jih, skupaj s pomenom njihovega varovanja, predstavimo javnosti. Na ogled smo postavili tudi jajca velike morske mačke, ki zbegajo številne obiskovalce, saj se z njimi še niso srečali. V njih se nad rumenjakom že vidi senco majhne migajoče ribice. In seveda so z nami že dalj časa morene, ugorji, moškatne hobotnice, kirnije, rarog, velika morska mačka, škarpene in drugi.

Namen vaše ustanove je med drugim tudi izobraževalen. Ali veliko sodelujete s šolami in podobnimi izobraževalnimi ustanovami?

Akvarij Piran je del štiriperesne deteljice GEPŠ Piran in je že s tem vpet v samo izobraževanje. Dijaki prestopajo naša vrata v okviru nekaterih predmetov in tudi opravljajo nekajdnevno delovno prakso v sklopu projekta »Popestrimo šolo«. V lanskem letu smo tudi osvežili sporazum z UP FAMNIT, s katerim omogočamo prakso študentom biodiverzitete, ki z nami preživijo nekaj tednov.

Predvsem pa poskušamo pritegniti čim večje število otrok iz cele Slovenije ter jim približati morje in njegove mokre prebivalce. Obisk skupin otrok v okviru šolskih izletov in letovanj se iz leta v leto povečuje. Z delovnimi listi za različne starostne skupine, vodenimi ogledi in delavnicami poskušamo doseči, da bi iz akvarija odnesli čim več zanimivih informacij in se naučili opazovanja ter spoštovanja naravnega okolja. S tem namenom poskušamo pritegniti tudi najmlajše, predšolske otroke in jim približati živali, kot so morski ježki, kačjerepi, morske zvezde, kumare in podobno, saj se dandanes z njimi skoraj ne srečajo več. Spoštujemo in radi imamo lahko samo tisto, kar poznamo, zato menimo, da je poznavanje narave za otroke tako zelo pomembno.

Zavedamo se tudi naše odgovornosti do osveščanja javnosti o problematiki onesnaževanja in ohranjanja naravnega okolja. Zato smo se pridružili iniciativi Evropske komisije ”World aquariums against marine litter”, v okviru katere smo čez poletje v enem od akvarijev razstavili različne odpadke, nabrane v morju pred Akvarijem Piran, in z letakom opozarjali na pravilno ravnanje z odpadki.

Piran postaja čedalje bolj priljubljena in prepoznavna turistična destinacija: se morebiten trend rasti števila gostov pozna tudi pri vas? Kakšen je odziv obiskovalcev akvarija?

V letošnjem letu tudi sami opažamo porast obiskovalcev, njihov odziv pa je različen. Tisti, ki si vzamejo čas, so navdušeni, žal pa je veliko takih, ki v bazenih iščejo »veliko, večje, največje«, pri tem pa npr. popolnoma spregledajo morskega konjička. Tuji gostje so včasih razočarani, ker so prepričani, da se akvarij razteza po vseh nadstropjih Vile Piranesi. Naš akvarij je nastavljen tako, da lahko oskrbujemo samo vrste iz ”hladnih morij”, torej organizmov iz tropskih morij ne boste našli že zato, ker jim ne moremo zagotoviti primerne temperature vode. Osebno zelo cenim akvarije, ki predstavljajo lokalno biološko raznovrstnost in mi s tem omogočijo spoznavanje okolja, po katerem potujem. Akvariji po svetu se vse pogosteje oblikujejo v verige in si postajajo preveč podobni, pozabljajo pa na pomen tega, kar imajo v morju pred svojimi vrati. Akvarij Piran se v velikosti akvarijev ali rib ne more niti kvalificirati, kaj šele zmagati, zato raje gradimo na posebnostih, avtentičnosti in prikazovanje organizmov našega morja ohranjamo kot naš glavni cilj.

Ali so predvidene morebitne širitve in investicije v sam akvarij, v njem namreč velikokrat gostite številne razstave, delavnice?

Akvarij Piran je vpet v staro mestno jedro Pirana in diha z njim. To mu po eni strani vliva življenje, po drugi pa ga prostorsko utesnjuje. Rada se pošalim, da ima naše majhno morje lahko le majhen akvarij, ampak to ne drži. Biološka raznovrstnost našega morja jemlje dih vsakemu, ki si za to vzame čas in bolj podrobno pogleda pod morsko gladino. Brez težav bi lahko naselili tudi dosti večji akvarij samo z vrstami severnega Jadrana. Glede investicij lahko rečemo, da načrtujemo zanimive novosti, njihova izvedba pa je odvisna od rezultatov razpisov, na katere smo se prijavili. Eden od teh ciljev je vsekakor predstavitev sveta meduz, ki so v našem prostoru vse bolj prisotne in katerih vpliv na turizem, ribištvo in druge, z morjem povezane panoge, postaja vse večji.

Prihaja praznični december, ko bo v mestu spet več obiskovalcev; pripravljate zanje kakšne posebne dogodke?

Praznični december bomo, za razliko od ostalih, začeli z ugašanjem luči. 1. decembra bomo tako podaljšali urnik vse do 22. ure, v tem času pabo akvarij zavit v temo in na ogled le v čarobni svetlobi akvarijev. 6. decembra bomo otroke pričakali s prav posebno pravljico. Da bo december vesel in sladek za vse, pa boste med 19. in 21. decembrom imeli prost vstop vsi, ki boste prinesli škatlo piškotov ali lepo ohranjeno igračo. Slednje bomo zbirali v okviru tedna človeške solidarnosti v sodelovanju s kriznim centrom. Tudi letos smo povabili vrtec na delavnice in obisk prav posebnega Božička. Obljubil nam je, da nas obišče še enkrat, ko zberemo vse radovedne in pridne otroke. Torej pridno spremljajte dogajanje na naši spletni strani.

Ali bi želeli ob zaključku našega intervjuja še kaj izpostaviti?

Najprej najlepša hvala, da ste mi omogočili predstaviti Akvarij Piran tudi z druge strani stekla. Vsekakor vabim vse, da se nam pridružijo v veselih decembrskih dneh, da se ustavijo za trenutek več, pokukajo malo globlje v akvarij in izbrskajo vse skrite, zakopane, zamaskirane živali. Po januarskem počitku pa vas pričakamo s prav posebno fotografsko razstavo in še kakšnim novim presenečenjem.

Norman Petrovič

Povezane vsebine:

Plastika, mikroplastika in zdravje