ZDRAVJE

Avtoimunska degenerativna obolenja, ki prizadenejo gibanje – drugačen pogled na bolezen

S stališča raziskovalcev in preučevalcev petih bioloških zakonov je razlog za nastanek in potek avtoimunskih degenerativnih obolenj, ki prizadenejo gibanje (multipla skleroza, miastenija gravis, ALS idr.), običajno začaran krog, ki se aktivira zaradi doživljanja neštetih, čustveno težkih konfliktnih situacij. Gre za proces, ki poteka v več fazah, iz katerih pa ni nemogoče izstopiti.

Ponazorimo s primerom: oseba se znajde v situaciji, v kateri je “stisnjena v kot” oz. doživlja sledeče občutke:
• “karkoli naredim, bo samo še huje!”,
• “ničesar ne morem ukreniti, da bi bilo boje”,
• “sem pod hudim pritiskom in ne vidim načina, kako iz te situacije!” ,
• “mož/partner me je prevaral, a ga ne morem zapustiti zaradi …”,
• “mož/partner me je zapustil in ne vem kako naprej … / ne morem brez njega …”
• “v službi doživljam mobing, a je ne morem pustiti zaradi …”,
• “moji ostareli starši so bolni, moji otroci me potrebujejo, moja služba je zelo zahtevna in ne vem, kako naprej / ne zmorem več” ipd.

V takšni situaciji oseba ni sposobna narediti potrebnega koraka v življenju, kot na primer menjati službo, zapustiti partnerja, ki ji ne ustreza ali jo zlorablja ali zanemarja, odseliti se od staršev, ki potrebujejo nego ali dati onemogle starše v dom in ustvariti svojo družino idr.

Ko je oseba pod takšnim pritiskom ali celo množico takšnih pritiskov, ki jo na nek način “imobilizirajo”, pride v mišicah do rahle atrofije zaradi nekroze mišičnega tkiva, ki je pa oseba ne občuti.

V trenutku, ko bo oseba rešila to konfliktno situacijo in bo uspela opraviti zanjo pomemben korak naprej v življenju, bo mišica vstopila v fazo reparacije, zaradi česar bo izgubila moč, tonus in oporo. V takem primeru se lahko zgodi naslednje: če se je ta oseba vzpenjala po stopnicah, bo nenadoma padla in začutila, da nekaj ni v redu, da je lastna noga ne »drži«. Toda to je povsem normalen pojav(!), saj vemo, da potrebuje mišica za okrevanje nekaj časa, da se vlakna obnovijo in se zato zaščiti na tak način, da postane mlahava.

Težava je v tem, da lahko tak dogodek ponovno aktivira nov stresni odziv zaradi občutka, »da ne bom zmogel«, ki tokrat ni več povezan s »pomembnim korakom, ki ga moram narediti v svojem življenju«, temveč s samo oslabelostjo noge – »Moja noga me ne drži več kot prej! Z mano je gotovo nekaj hudo narobe …« – in na ta način se aktivira začaran krog faz aktivnega doživljanja nekega konflikta, ko se v mišicah dogajajo nekroze, in faz resolucije, ko se mišice celijo in začasno izgubijo moč. To pa pomeni, da samo okrevanje postane vzrok novega konflikta!

Tak začaran krog je zelo pogost pojav in je odgovoren za kroničnost teh simptomov, predvsem pa je to povod za postavitev hudih diagnoz s predznakom “degenerativno, avtoimunsko”, ki prizadenejo živčno-mišični sistem.

Če smo razumeli zgornji mehanizem, je jasno, da bo sama postavitev takšne diagnoze, čeprav dobronamerna in s ciljem čim hitrejšega prepoznavanja bolezni, povzročila močan škodljiv nocebo učinek. Prav postavitev takšne diagnoze bo namreč zaradi strahu in novega šoka, ki ga je oseba doživela zaradi diagnoze, odvzela telesu (v tem primeru mišicam) pravico do utrujenosti in mlahavosti, saj bo odslej vsako popuščanje interpretirano kot potrditev bolezni, kar spet povzroči dodatno razvrednotenje in dodaten konflikt. Zaradi te situacije tkiva ne morejo nikoli dokončati faze reparacije in okrevanja, kar v določenih primerih privede do tolikšne degeneracije, da je funkcija mišic globoko okrnjena, to pa pripelje do samoizpolnitve »prerokbe« (diagnoze).

Čim se bo sedaj na telesu pojavil nek simptom, ga bomo takoj pripisali tej diagnozi, pa čeprav morda z njo sploh ni povezan in vse simptome se odslej dojema le še kot poslabšanje klinične slike diagnosticirane bolezni. Pozornost na te simptome je čedalje bolj obsesivna in na ta način se pade v zanko ponovitev (recidivov), kar privede do začaranega kroga, ki se samodejno vzdržuje. To stanje še dodatno vzdržujejo in podpirajo neskončni zunanji dejavniki, kot so strah svojcev in prijateljev, razni forumi na internetu, razne oddaje o zdravju … kar obolelemu ne dopušča izhoda iz tega začaranega kroga.

A če je vse tako logično in enostavno – ali bi potemtakem lahko uspeli degeneracijo preprečiti?

Teoretično bi to lahko storili zelo enostavno –  narediti bi morali le to, da modrosti telesa in naravi dopustimo, da naredi, kar je treba: ustaviti se. Ustaviti se, pa je v sodobni družbi nedopustno do te mere, da se pogosto ne znamo več ustaviti in sprostiti, in nam to povzroča še dodaten stres. Prepričanja,kot so “če se ustavim bom propadel, nazadoval, ogrozil svoje preživetje, če se ustavim, pustim vse ostale na cedilu”, pogosto onemogočajo, da bi se v škodljivih situacijah ustavili in izstopili iz škodljivih vzorcev obnašanja (služba, partnerstvo, odnosi s starši ali situacije, ki jih ne moremo nadzorovati – smrt, bolezen bližnjih, ki v nas povzročijo hud občutek krivde …).

Foto: Romina Salvi

Toda prav to je edina stvar, ki bi jo bilo treba storiti in s stališča petih bioloških zakonov tudi edina stvar, ki bi lahko zaustavila pot, ki pelje v degeneracijo. Po logiki petih bioloških zakonov je trenutek slabosti, pa čeprav hud, dober znak, ki pove, da telo obnavlja svoje funkcije. Pravi odziv za izstop iz začaranega kroga ponovitev bi bil umiriti se in sprejeti trenutek slabosti brez strahov in slabe vesti, razumeti in sprejeti stanje za to, kar dejansko je: obdobje okrevanja, ki bo, če mu dopustimo, naše telo še dodatno ojačalo – tako kot bi to naredila žival, ki bi si, nepogojena s prepričanji in razlagami, vzela potreben čas za okrevanje in dopustila telesu, da opravi svoje delo. V naravi je namreč popravilo (reparacija) mišičnega tkiva koristen in smiseln proces, ki organizem ojača, da bo kasneje močnejši za soočanje z novimi izzivi.

Pri človeku ni tako preprosto – doživljanje je pri vsakem posamezniku različno, glede na njegova prepričanja, preteklost in izkušnje, in tu ne gre iskati krivde ali krivcev. Pri nudenju podpore prizadetim je z vidika holistične naturopatije predpogoj, da bi kakršna koli obravnava lahko učinkovala (naturopatska ali druga), prekinitev ustaljenih škodljivih življenjskih vzorcev in prepričanj (hipnoze), ki človeka vlečejo v spiralo brez povratka. To bi lahko ustavilo napredovanje degeneracije, dodatna psihološka in fizična podpora pa bi lahko osebi pomagali v boju s temi težkimi stanji.

Romina Salvi, naturopatinja, Naturopatski center Aureus, Strunjan

Povezane vsebine:

Povej mi, kaj te boli, in povem ti, kaj misliš

Kako vam lahko naturopati pomagamo?