KULTURA

84 let restavratorja Leopolda Belca

V piranskem Društvu ljubiteljev naravne in kulturne dediščine Anbot so konec novembra nadvse radoživo obeležili 84. rojstni dan svojega člana Leopolda Belca.

Foto: Polde Belec, avtor: Janez Mužič

Iz srca so mu nazdravili, saj je človek, ki sočloveka rad razvedri in mu mimogrede vlije dobro voljo. Močno ga cenijo, saj jim nesebično posreduje svoje mojstrsko modelarsko in restavratorsko znanje. Tako sta skupaj s prav tako upokojeno Pirančanko Natalijo Planinc leta 2002 zasnovala študijske krožke restavratorstva.

Ta neformalna oblika izobraževanja odraslih je pritegnila precej Pirančanov. V društvu Anbot je v okviru vseživljenjskega učenja s številnimi aktivnostmi prerasla v pravo piransko gibanje za odgovornejši odnos do dediščine in aktivnejše obnavljanje zapuščine po mestu ter piranskih domovih. Med drugim so Anbotovci prostovoljno obnovili vhodna vrata na občinski palači, sodni palači, zdravstvenem domu, restavrirajo pohištvo za Pomorski muzej in ne nazadnje v Piranu ni prireditve, povezane s kulturno dediščino, pri kateri ne bi sodelovali.

Leopold je iz okolice Litije prišel v Piran leta 1955, ko je imel 22 let. Najprej je nekaj mesecev delal v rudniku v Sečovljah, nato v nekdanji Ladjedelnici Piran, dokler ni od leta 1966 do upokojitve leta 1984 sodeloval pri nastajanju Pomorskega muzeja. Strokovno je odpravljal poškodbe na zbirkah in jih dopolnjeval z novimi eksponati. Tako je ustvaril tudi nekaj deset ladijskih modelov že pozabljenih bark, ki so se nekoč zibale v Piranskem zalivu. Sodeloval je pri obnovi Tonine hiše v Sv. Petru, zbirke v Muzeju solinarstva v Sečovljah, pri restavratorskih posegih po piranskih cerkvah in še bi lahko naštevali.

Zadnja leta rad dela lesene mizice z intarzijami. Tako je ob svojem 84. rojstnem dnevu povabil v Apollonijevo plačo na njihov ogled. A ni šlo samo za razstavo, saj je tja prišlo kar precej njegovih učencev in vseh, ki cenijo njegovo mojstrstvo. Ob tem so mu ob rojstnem dnevu tudi iz srca nazdravili.

Janez Mužič